Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medeja Lončar že dvanajst let vodi podjetje Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje ekipe na Hrvaškem
Medeja Lončar ne dvomi, da bo ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije, zato so nujna vlaganja v raziskovanje in razvoj. Pripravljeni bomo morali biti na spremembe, na nove poklice, na drugačno vodenje. Nujno je vključevanje žensk v tehnološka podjetja, saj si ne moremo privoščiti, da bi se vnaprej odpovedali polovici potenciala.
Medeja Lončar je že desetletje vodila Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje tega podjetja na Hrvaškem. "Ko sem prevzela vodenje na Hrvaškem, sem bila morda malce presenečena nad drugo kulturo, verjetno sem nekoliko podcenjevala razlike med Slovenci in Hrvati. Ko pa se dnevno srečuješ s tem poslovnim okoljem, vidiš, da so kljub vsemu med državama velike razlike." Dodaja, da sta slovenski in hrvaški trg majhna za tako veliko svetovno podjetje, ki zaposluje skupaj 200.000 ljudi.
"Delam v korporaciji, ki ne zanemarja lokalnega delovanja. Pri nas projekti trajajo dolgo, recimo dve plinski turbini smo s TE-TOLom razvijali dvajset let. Lokalna prisotnost pomeni prednost pred konkurenco. Nekatera globalna podjetja pridejo na trg, ko je kakšen razpis, najamejo nekaj odvetnikov in skušajo pridobiti posel. Ne zanima jih sodelovanje."
Pravi, da Evropa premalo vlaga v raziskovanje in razvoj in s tem izgublja številne prednosti. "Evropa krepko zaostaja z vlaganjih v razvoj, veliko manj denarja namenjamo v primerjavi z ZDA ali Kitajsko, med najboljšimi dvajsetimi podjetji po vlaganjih v razvoj je le eno iz Evrope. To pozicioniranje Evrope, kaj želimo v tej globalni tekmi, je pomembno vprašanje, ki pa ga v teh ožjih političnih in nacionalnih interesih zanemarjamo. Zna se nam zgoditi, da nas bodo veliki tekmeci kar hitro "pregazili".
Ob spremljanju poslovne kariere Medeje Lončar je težko reči, da so ji bile poti na vrh podjetij zato, ker je ženska, ovirane. "Raziskave kažejo, da je žensk na najvišjih mestih še vedno malo, v zadnjem obdobju pa me bolj zanima dejstvo, da imamo na področju novih tehnologij pomanjkanje talenta, premalo imamo inženirskega znanja. V tehničnih poklicih nam bo, če ne bomo aktivirali tudi žensk in izkoristili tega potenciala, primanjkovalo talentov. To velja na svetovni ravni, pa tudi v Sloveniji, kjer se kapitalska moč izjemno koncentrira v IT-sferi. In če nimamo dovolj žensk, ki vstopajo v procese, potem jih bo težko imeti še več na vodilnih mestih."
"V korporaciji, v kateri delam, imam dostop do novih znanj, možnost imam, da se izobražujem, napredujem in to je tisto, kar te žene naprej."
Spremembe bodo stalnica prihodnosti: "S spremembami imamo ljudje težave, tudi za vodilne je največji izziv pripravljati ljudi na spremembe. Hiter tehnološki razvoj nas sili v drugačnost delovnih mest, v poklice prihodnosti in pomembno je, da smo te spremembe pripravljeni sprejemati."
"Če nisi radoveden, se ti nič ne zgodi, in če nisi dovolj pogumen, boš relativno malo doživel." Medeja Lončar je Celjanka in misel rojakinje Alme Karlin je tudi njeno vodilo, ki mu sledi v poslovnem in zasebnem življenju.
Če želiš biti uspešen v panogi, v kateri so spremembe in razvoj stalnica, moraš seveda spremljati vse novosti. "Obstajajo avtomatizmi, podprti z algoritmi umetne inteligence, ki ti lahko dnevno servirajo informacije, ki si jih želi v točno določenem času, v dolžini, ki ti ustreza." Dodaja, da moraš imeti "do področja, v katerem delaš, strast in vrednote, ki jim slediš. Če si na vodilnem položaju in če želiš, da vrednotam sledijo zaposleni, moraš biti najprej tak ti. Vse velike spremembe, ki sem jih tudi jaz doživljala v Siemensu, so bile uspešne zato, ker se je z njimi poistovetilo najprej vodstvo in jih potem preneslo naprej".
Kaj pa nam prinaša prihodnost? Medeja Lončar za konec: "Predvsem mislim, da je odgovornost nas vseh, ki delamo v tehnološki sferi, opozarjanje, da je treba tehnologijo uporabljati v dobrobit vseh ljudi in se hkrati ukvarjati s problemi, ki rešujejo kakovost življenja. Za zdaj je, žal, umetna inteligenca uporabljena predvsem zato, da več trošimo."
Izbrana glasba:
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Medeja Lončar že dvanajst let vodi podjetje Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje ekipe na Hrvaškem
Medeja Lončar ne dvomi, da bo ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije, zato so nujna vlaganja v raziskovanje in razvoj. Pripravljeni bomo morali biti na spremembe, na nove poklice, na drugačno vodenje. Nujno je vključevanje žensk v tehnološka podjetja, saj si ne moremo privoščiti, da bi se vnaprej odpovedali polovici potenciala.
Medeja Lončar je že desetletje vodila Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje tega podjetja na Hrvaškem. "Ko sem prevzela vodenje na Hrvaškem, sem bila morda malce presenečena nad drugo kulturo, verjetno sem nekoliko podcenjevala razlike med Slovenci in Hrvati. Ko pa se dnevno srečuješ s tem poslovnim okoljem, vidiš, da so kljub vsemu med državama velike razlike." Dodaja, da sta slovenski in hrvaški trg majhna za tako veliko svetovno podjetje, ki zaposluje skupaj 200.000 ljudi.
"Delam v korporaciji, ki ne zanemarja lokalnega delovanja. Pri nas projekti trajajo dolgo, recimo dve plinski turbini smo s TE-TOLom razvijali dvajset let. Lokalna prisotnost pomeni prednost pred konkurenco. Nekatera globalna podjetja pridejo na trg, ko je kakšen razpis, najamejo nekaj odvetnikov in skušajo pridobiti posel. Ne zanima jih sodelovanje."
Pravi, da Evropa premalo vlaga v raziskovanje in razvoj in s tem izgublja številne prednosti. "Evropa krepko zaostaja z vlaganjih v razvoj, veliko manj denarja namenjamo v primerjavi z ZDA ali Kitajsko, med najboljšimi dvajsetimi podjetji po vlaganjih v razvoj je le eno iz Evrope. To pozicioniranje Evrope, kaj želimo v tej globalni tekmi, je pomembno vprašanje, ki pa ga v teh ožjih političnih in nacionalnih interesih zanemarjamo. Zna se nam zgoditi, da nas bodo veliki tekmeci kar hitro "pregazili".
Ob spremljanju poslovne kariere Medeje Lončar je težko reči, da so ji bile poti na vrh podjetij zato, ker je ženska, ovirane. "Raziskave kažejo, da je žensk na najvišjih mestih še vedno malo, v zadnjem obdobju pa me bolj zanima dejstvo, da imamo na področju novih tehnologij pomanjkanje talenta, premalo imamo inženirskega znanja. V tehničnih poklicih nam bo, če ne bomo aktivirali tudi žensk in izkoristili tega potenciala, primanjkovalo talentov. To velja na svetovni ravni, pa tudi v Sloveniji, kjer se kapitalska moč izjemno koncentrira v IT-sferi. In če nimamo dovolj žensk, ki vstopajo v procese, potem jih bo težko imeti še več na vodilnih mestih."
"V korporaciji, v kateri delam, imam dostop do novih znanj, možnost imam, da se izobražujem, napredujem in to je tisto, kar te žene naprej."
Spremembe bodo stalnica prihodnosti: "S spremembami imamo ljudje težave, tudi za vodilne je največji izziv pripravljati ljudi na spremembe. Hiter tehnološki razvoj nas sili v drugačnost delovnih mest, v poklice prihodnosti in pomembno je, da smo te spremembe pripravljeni sprejemati."
"Če nisi radoveden, se ti nič ne zgodi, in če nisi dovolj pogumen, boš relativno malo doživel." Medeja Lončar je Celjanka in misel rojakinje Alme Karlin je tudi njeno vodilo, ki mu sledi v poslovnem in zasebnem življenju.
Če želiš biti uspešen v panogi, v kateri so spremembe in razvoj stalnica, moraš seveda spremljati vse novosti. "Obstajajo avtomatizmi, podprti z algoritmi umetne inteligence, ki ti lahko dnevno servirajo informacije, ki si jih želi v točno določenem času, v dolžini, ki ti ustreza." Dodaja, da moraš imeti "do področja, v katerem delaš, strast in vrednote, ki jim slediš. Če si na vodilnem položaju in če želiš, da vrednotam sledijo zaposleni, moraš biti najprej tak ti. Vse velike spremembe, ki sem jih tudi jaz doživljala v Siemensu, so bile uspešne zato, ker se je z njimi poistovetilo najprej vodstvo in jih potem preneslo naprej".
Kaj pa nam prinaša prihodnost? Medeja Lončar za konec: "Predvsem mislim, da je odgovornost nas vseh, ki delamo v tehnološki sferi, opozarjanje, da je treba tehnologijo uporabljati v dobrobit vseh ljudi in se hkrati ukvarjati s problemi, ki rešujejo kakovost življenja. Za zdaj je, žal, umetna inteligenca uporabljena predvsem zato, da več trošimo."
Izbrana glasba:
Poslovil se je legendarni dramski in radijski igralec Jurij Souček.
Anže Rozman je skladatelj. Ta oznaka mu je najljubša. Kot majhen otrok je z družino obiskoval koncerte Slovenske filharmonije, simfonikov RTV Slovenija in ugotovil, da v glavi sliši glasbo. Ne glasbe, ki jo je poslušal na koncertih, ampak nekaj čisto svojega.
Z nedeljskim pogovorom bomo odpotovali v čase, ko smo imeli na tekmovanju za Zlato lisico kar štiri slovenske slalomistke v prvi jakostni skupini. V čase »vražjih Slovenk«, ki jih je kot šef ekipe vodil legendarni Jaro Kalan. Dolgoletnega trenerja, v zadnjem obdobju profesionalne kariere tudi direktorja Smučarske zveze gosti Aleš Smrekar.
Pravi, da je v Sloveniji težko biti igralka. Večkrat so jo tudi podcenjevali in poskušali uvrstiti v predalčke. Čeprav se z moškimi kolegi odlično razume, odkrito priznava, da je tako gledališki kot filmski svet v Sloveniji domena moških. Kritična je tudi do vedno glasnejših pozivov k tradicionalizaciji žensk v družbi. Poudarja, da se moramo za že izbojevane pravice, vedno znova boriti.
Novinar Aleksandar Stanković bo na hrvaški javni televiziji kmalu vodil že tisočo oddajo Nedeljom u 2. Gre za unikatni pogovorni format, ki je s pristopom in neposrednostjo že dobri dve desetletji med najbolj gledanimi v celotni regiji, voditelj Stanković pa si je ustvaril legendarni status. Včasih deluje kot tožilec in odvetnik, združen v isti osebi neizprosnega spraševalca. A tudi Stanković je krvav pod kožo. Pred kratkim je v osebno-izpovedni knjigi razkril, da se že več kot 10 let bojuje z depresijo. O svoji bolezni govori odkrito, razmišlja o smislu obstoja, razlogih za nastanek depresije, morebitnih rešitvah, družini, veri in življenju. Tudi o manjših razlogih za srečo, vetru v laseh na plešasti glavi, navdušenju nad Tomosovimi motorji, boksu, petju, poeziji. Praznikih.
Če bi ugodila želji svojega očeta, bi bila Vida Drame Orožim računovodkinja na ljubljanskih Žalah, če bi bili časi njene mladosti drugačni, bi bila najbrž sopranistka, a je zelo zadovoljna, da se je odločila za medicino in opravila kar dve specializaciji.
Pesnik, pisatelj, esejist, komparativist, filozof, antropolog, slikar, popotnik in prevajalec Iztok Osojnik je nedeljski gost. Od branja in klesanja rim umetne inteligence pa do podrealizma in državne literature, pa tudi Indije in Japonske, se z njim pogovarja Gorazd Rečnik.
Ana Petrič vodi center starejših v Notranjih Goricah. Pred skoraj dvema desetletjema je začela kot strežnica, danes v vlogi direktorice uvaja sodobne pristope dela s starejšimi, ki s številnimi aktivnostmi izkoriščajo "zadnje" priložnosti za polno življenje. Od letošnje jeseni se z odprtjem vrtčevskega oddelka v domu razlegata še otroški smeh in jok: medgeneracijsko sobivanje v pravem pomni besede.
Število njegovih posedanj v močvirju je že za malenkost preseglo število noči, v katerih je Šeherezada pripovedovala napete zgodbe, a jasno je, da Markove zgodbe in razmisleki o deželi vsaj dveh hitrosti, tisočerih resničnosti in neštetih zanimivih ljudi in usod niti po naključju še niso presahnili.
Nedeljska gostja je direktorica podjetja Adria Dom in aktualna menedžerka leta Marta Kelvišar.
Nedeljski gost je Martin Gruzovin, sommelier, državni prvak 2018 in tržnik Guerile, biodinamične vinogradniške kmetije s Planine nad Ajdovščino v Vipavski dolini, za katero njen lastnik Zmago Petrič pravi, da je plod idej, sanj, hotenj in trme.
Stefan Komandarev je študiral medicino in specializiral psihiatrijo. Premamil ga je film, danes je najbolj prodoren bolgarski režiser. Njegov najnovejši film Blagine lekcije je slavil na festivalu v Karlovih Varih. Videli ga bomo lahko tudi na Liffu, Kinoatelje mu je v Gorici podelil nagrado Darka Bratine.
Nedeljska gostja je prva direktorica novega javnega zavoda Center Rog, kulturna menedžerka, nekdanja vodja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, novinarka, filozofinja, jezikoslovka in prevajalka Renata Zamida. Konec novembra, ko bo Evropska unija častna gostja na največjem knjižnem sejmu Latinske Amerike v Guadalajari v Mehiki, bo koordinatorka predstavitve literarnega programa. Z njo se pogovarja Nina Zagoričnik.
Izredna profesorica doktorica Nada Rotovnik Kozjek je ustanoviteljica in vodja Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot pedagoginja študentom medicine v Ljubljani predaja znanje iz klinične prehrane, predava pa tudi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za Vede o zdravju Primorske Univerze. Je ustanoviteljica Slovenskega združenja za klinično prehrano ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano, članica Medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije in tudi zdravnica mnogih slovenskih vrhunskih športnikov. V svojem prostem času se veliko posveča rekreaciji, je odlična maratonka in triatlonka, med drugim je večkrat uspešno zaključila tudi tekmovanje Ironman.
"Dobra in sodobna knjižnica mora odgovarjati potrebam uporabnika," pravi Viljem Leban, ki je od leta 2019 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pred tem je bil direktor Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem in knjižnic v Kranju ter Tolminu. NUK ima pomembno poslanstvo in vsako leto daljši seznam nalog, ki so nacionalnega pomena, žal pa ima država precej mačehovski odnos do svoje osrednje, največje in najpomembnejše knjižnice, kar dokazuje tudi saga o gradnji NUK 2, ki se vleče že več kot štirideset let. Eno izmed vprašanj, ki jih je Viljemu Lebanu, Nedeljskemu gostu na Valu 202, zastavila Tatjana Pirc, je: "Kdaj bomo končno dočakali NUK 2?"
Paul Lendvai se je rodil leta 1929 na Madžarskem. Kot pripoveduje, je postal novinar in pozneje v madžarskem režimu končal v zaporu. Bil je brez službe in na koncu rehabilitiran. Ko se je zgodila madžarska revolucija leta 1956, se je odločil, da zapusti domovino. Prek Varšave je leta 1957 prispel na Dunaj, kjer se je ustalil. Dve leti pozneje je postal avstrijski državljan. Dvaindvajset let je bil dopisnik za londonski Financial Times. Nato pa je pisal za različne nemške in avstrijske časopise. Ustanovil je mednarodno revijo Europäische Rundschau, ki je objavljala tudi prispevke slovenskih avtorjev. Potem pa je postal urednik v zunanjepolitičnem uredništvu ORF, odgovoren za vzhodno Evropo. Pozneje je bil nekaj časa direktor, potem pa se je upokojil. Vsak teden napiše kolumno za liberalni avstrijski časnik Der Standard, večkrat na leto pa gostuje na televiziji v diskusijah o razmerah v Evropi. Napisal je skoraj 20 knjig. Ob tem je zelo vesel, da je ena izmed knjig, Orban – Novi evropski avtokrat, prevedena tudi v slovenščino.
Univerzitetni profesor, nevroznanstvenik in endokrinolog, pa tudi pisatelj, popotnik in navdušen gornik. Pred začetkom študijskega leta oceni kondicijo naše največje univerze, v kontekstu ljubezni pojasni vlogo genetike in spolov na delovanje možganov, v popotovanju po različnih koncih sveta pa se ustavi tudi v trenutku zgodovinskih navdihov literarnega ustvarjanja.
Dr. Matej Ogrin, izredni profesor na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in vodja nevladne organizacije CIPRA, je zagovornik planetarne solidarnosti in trajnostnega razvoja. Čudi se mladim, ki zahtevajo avtocesto, izum prejšnjega stoletja, in dvomi v smiselnost širitve ljubljanske obvoznice ter glavnih vpadnic v prestolnico. Ob koncu tedna mobilnosti, ki ga je marsikdo praznoval čakajoč v dolgih kolonah, opozarja, da širitev cest generira le še več prometa. V luči katastrofalnih poplav v Sloveniji razmišlja tudi o nujnosti resetiranja sistema prostorskega načrtovanja.
D. Lumir Ondřej Hanuš je vodilna avtoriteta na področju znanstvenega raziskovanja konoplje. Leta 1992 je prvi izoliral anandamid, to je snov, ki jo imamo v sebi in se v možganih veže na iste receptorje kot THC v konoplji. To snov, ki je odgovorna za homeostazo v telesu in je med drugim tudi v materinem mleku, so poimenovali po sanskrtski besedi za blaženost. Blaženost in radost tako znanstvenikov ob njenem odkritju kot po pričakovanem učinku. Hanuševo odkritje je pojasnilo delovanje kanabinoidnega sistema v telesu in dalo znanstveno podlago uporabi kanabinoidov v medicini. S 75-letnim češkim kemikom, ki že več kot tri desetletja živi in dela v Jeruzalemu, o znanstvenem raziskovanju konoplje, kanabinoidih in njihovi rabi v medicini, pa tudi o plezanju, ljubezni ter otroštvu nekoč in danes.
Novinarka Barbara Šurk ima enega najobsežnejših novinarskih opusov v Sloveniji. Začela je na Mladini s prvimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji in nadaljevala z razpadom Jugoslavije na Dnevniku. Po študiju na Filozofski fakulteti je nadaljevala s študijem v Združenih državah Amerike, kjer je spoznala ameriško šolo novinarstva, ki jo še vedno zaznamuje. Od tam je poročala za Dnevnik in Delo ter občasno tudi za RTV Slovenija. Sledilo je 15-letno obdobje poročanja s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda, večinoma kot dopisnica najstarejše tiskovne agencije na svetu Associated press. Življenje obkroženo z nenehno negotovostjo je prekinila, saj je trpela zaradi posttravmatskega sindroma.
Neveljaven email naslov