Dr. Alenka Šelih, mednarodno prepoznavna strokovnjakinja na področju kriminologije in kazenskega prava ter prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo

Dr. Alenka Šelih je tiste vrste oseba, ob kateri ljudje, ki premoremo bistveno manj križev, pomislimo, kako kratke sape smo. Sama je v pravno stroko vstopila že v 60. letih prejšnjega stoletja in spletla bogato mednarodno kariero na področju kazenskega prava in kriminologije.

"Skeptična sem do drakonskih kazni. Najmočnejšo preprečevalno vlogo ima stopnja gotovosti kazni in pa naglica pri njenem izrekanju, ne pa strogost kazni."

Akademikinja Alenka Šelih, letošnja Zoisova lavreatka za življenjsko delo, je kritična do vse bolj trde represivne roke, ki se uveljavlja v državah zahoda, in – po njenem – nedopustnega pojava revščine med otroki v Sloveniji.

"Tisto nekaj, kar v slovenski družbi pri današnjih pogojih ne bi smelo obstajati, je revščina otrok, to je resnično nedopustno. Prav tako nismo dovolj učinkoviti pri zagotavljanju pravic otrokom s posebnimi potrebami."

S priznano profesorico in prvo prorektorico ljubljanske univerze smo se pogovarjali tudi o njenih koreninah, temu, ali bodo v prihodnosti kazenskega prava svojo vlogo na sodiščih igrali tudi algoritmi, ter frustracijah vojne, ki jo je izkusila v svojih najbolj ranljivih letih.

"Z žalostjo gledam na nestrpnost, ki se danes kuha med Slovenci. Podpihovanje sovraštva, poudarjanje nevarnosti, ki naj bi jo predstavljali begunci – za vsem tem so le efemerni politični interesi."

Alenka Šelih je tudi urednica knjige "Pozabljena polovica". "V njej smo zbrale podatke o ženskah, ki so v preteklosti pri nas nekaj prispevale, segle čez rob individualnega življenja. Danes vidim, da je bilo teh žensk mnogo več, in da bi bilo treba knjigo dopolniti." Je pa tudi babica dekleta z Downovim sindromom: "Takšen otrok ti pokaže, da so najpomembnejše vrednote odprtost, toplina, srčnost, in da niso pomembni le intelektualni dosežki, kar je bilo prej na vrhu mojih vrednostnih lestvic."