Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boris Podrecca

22.12.2019


Boris Podrecca, mednarodno priznani arhitekt kot častni meščan Dunaja slavi 80-letnico z največjo retrospektivno razstavo doslej, televizija ORF pa je o njem posnela dokumentarni film

Boris Podrecca se je rodil v Beogradu očetu tržaškemu Slovencu in materi Hercegovki iz Mostarja. V osnovno šolo je hodil v Trstu, najprej študij kiparstva in nato arhitekture pa končal na Dunaju.

"Z očetom sem vedno govoril slovensko, z materjo srbsko, s prijatelji iz otroštva in mladosti italijansko, z ženo in otroki pa nemško."

Zaljubljen je v arhitekturo, to je najlepši poklic, pravi, zato so vse njegove stavbe in mestni trgi lepi okvirji življenja, nastajajo med mediteranskim in germanskim svetom, ne gre le za avtonomen objekt, ampak za razumevanje prostora. Tak je tudi njegov Tartinijev trg v Piranu.

"Arhitektura je umetnost kompromisa. Slika umetnika gre v muzej. Na sliko, ki jo naredim jaz, lulajo psički. Arhitektura ni umetnost. Mi nismo umetniki. Arhitektura je zaljubljena v umetnost, a ne mora doseči popolne svobode pri delu."

O Borisu Podrecci so pisali in pišejo zgodovinarji, kritiki in arhitekti v številnih publikacijah, ki so izšle pri najuglednejših založbah v vseh glavnih svetovnih jezikih. O njegovem delu so natisnjene obsežne monografije, samostojni prikazi posameznih stavb, katalogi razstav, objave projektov ter tekstov njegovih razmišljanj o umetnosti in arhitekturi.

"Mojih mest ni več. Izginjajo. Grem v Rim, grdo mesto. Benetke so groza. Carigrad izgublja svoj čar … Turbokapitalizem in digitalna era sta uničila mestno avro. Človek se počuti sam."

V Sloveniji je zgradil dosti manj kot v mnogih drugih deželah srednje Evrope. In to kljub izjemnemu številu projektov, ki jih je zasnoval za naš prostor, in čeprav so številni zmagali na natečajih, jih niso nikoli realizirali. Šele v zadnjih letih mu je uspelo uresničiti tudi nekaj stavb: v Mariboru sedež univerze, del Slomškovega trga in medicinsko fakulteto, v Ljubljani hotel Mons in stanovanjsko-poslovni kompleks Vila urbana, vinsko klet Brič nad Koprom ter upravno stavbo Primorja v Ajdovščini.

Podrecca ima (poleg Damjana Prelovška) veliko zaslug, da je Jože Plečnik dobil povsem samosvoje mesto v zgodovini svetovne arhitekture. Leta 1967 je na Dunaju pripravil prvo razstavo o Plečniku, ki je gostovala še v Trstu in Pragi, drugo, veliko monografsko razstavo o Plečniku, pa leta 1985 v pariškem Centru Georgesa Pompidouja. Razstavo so predstavili še v Ljubljani, na Dunaju, v Benetkah, Milanu in v New Yorku.

"Danes v turbokapitalizmu ni nobene mere pri denarju in ceni. Meni začne fantazija delat, ko nimam denarja za nekaj napravit. V tej dobi moreš pazit, da ne zaideš v takoimenovane ''over-elitne'' stvari."

V njegovem biroju na Dunaju se kalijo mladi študenti z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Bil je gostujoči profesor na najuglednejših šolah v Lozani, Parizu, Benetkah, Philadelphiji, Londonu in na Dunaju. Eno leto je učil na Harvardu v Združenih državah, leta 1988 pa je postal redni profesor in direktor Inštituta za arhitekturno načrtovanje in teorijo prostora v Stuttgartu ter ga vodil skoraj dve desetletji.


Nedeljski gost

875 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Boris Podrecca

22.12.2019


Boris Podrecca, mednarodno priznani arhitekt kot častni meščan Dunaja slavi 80-letnico z največjo retrospektivno razstavo doslej, televizija ORF pa je o njem posnela dokumentarni film

Boris Podrecca se je rodil v Beogradu očetu tržaškemu Slovencu in materi Hercegovki iz Mostarja. V osnovno šolo je hodil v Trstu, najprej študij kiparstva in nato arhitekture pa končal na Dunaju.

"Z očetom sem vedno govoril slovensko, z materjo srbsko, s prijatelji iz otroštva in mladosti italijansko, z ženo in otroki pa nemško."

Zaljubljen je v arhitekturo, to je najlepši poklic, pravi, zato so vse njegove stavbe in mestni trgi lepi okvirji življenja, nastajajo med mediteranskim in germanskim svetom, ne gre le za avtonomen objekt, ampak za razumevanje prostora. Tak je tudi njegov Tartinijev trg v Piranu.

"Arhitektura je umetnost kompromisa. Slika umetnika gre v muzej. Na sliko, ki jo naredim jaz, lulajo psički. Arhitektura ni umetnost. Mi nismo umetniki. Arhitektura je zaljubljena v umetnost, a ne mora doseči popolne svobode pri delu."

O Borisu Podrecci so pisali in pišejo zgodovinarji, kritiki in arhitekti v številnih publikacijah, ki so izšle pri najuglednejših založbah v vseh glavnih svetovnih jezikih. O njegovem delu so natisnjene obsežne monografije, samostojni prikazi posameznih stavb, katalogi razstav, objave projektov ter tekstov njegovih razmišljanj o umetnosti in arhitekturi.

"Mojih mest ni več. Izginjajo. Grem v Rim, grdo mesto. Benetke so groza. Carigrad izgublja svoj čar … Turbokapitalizem in digitalna era sta uničila mestno avro. Človek se počuti sam."

V Sloveniji je zgradil dosti manj kot v mnogih drugih deželah srednje Evrope. In to kljub izjemnemu številu projektov, ki jih je zasnoval za naš prostor, in čeprav so številni zmagali na natečajih, jih niso nikoli realizirali. Šele v zadnjih letih mu je uspelo uresničiti tudi nekaj stavb: v Mariboru sedež univerze, del Slomškovega trga in medicinsko fakulteto, v Ljubljani hotel Mons in stanovanjsko-poslovni kompleks Vila urbana, vinsko klet Brič nad Koprom ter upravno stavbo Primorja v Ajdovščini.

Podrecca ima (poleg Damjana Prelovška) veliko zaslug, da je Jože Plečnik dobil povsem samosvoje mesto v zgodovini svetovne arhitekture. Leta 1967 je na Dunaju pripravil prvo razstavo o Plečniku, ki je gostovala še v Trstu in Pragi, drugo, veliko monografsko razstavo o Plečniku, pa leta 1985 v pariškem Centru Georgesa Pompidouja. Razstavo so predstavili še v Ljubljani, na Dunaju, v Benetkah, Milanu in v New Yorku.

"Danes v turbokapitalizmu ni nobene mere pri denarju in ceni. Meni začne fantazija delat, ko nimam denarja za nekaj napravit. V tej dobi moreš pazit, da ne zaideš v takoimenovane ''over-elitne'' stvari."

V njegovem biroju na Dunaju se kalijo mladi študenti z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Bil je gostujoči profesor na najuglednejših šolah v Lozani, Parizu, Benetkah, Philadelphiji, Londonu in na Dunaju. Eno leto je učil na Harvardu v Združenih državah, leta 1988 pa je postal redni profesor in direktor Inštituta za arhitekturno načrtovanje in teorijo prostora v Stuttgartu ter ga vodil skoraj dve desetletji.


18.10.2009

Nevrokirurg Seyed Yousef Ardebili, Irančan in Slovenec, rojen v Kuvajtu, zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


11.10.2009

Mag. Dejan Turk, manager leta po izboru Združenja manager

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.10.2009

Branko Šoemen, scenarist, pesnik, pisatelj in publicist

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.09.2009

Erazem Lorbek

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


20.09.2009

Stanislav Pinter, predavatelj na fakulteti za šport

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


13.09.2009

Novozelandski skladatelj Neville Hall

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.09.2009

DAN D

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


30.08.2009

Dr. Ivan Stopar

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


23.08.2009

Boštjan Gorenc - Pižama

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


16.08.2009

Janez Mihelčič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


09.08.2009

Primož Vitez

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.08.2009

Matjaž Trontelj, predsednik Dobrodelnega društva Tibet

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


26.07.2009

Saša Geržina

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


19.07.2009

Dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


12.07.2009

Matija Solce

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


05.07.2009

Anton Komat

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.06.2009

Débora Vainer Barenboim

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


21.06.2009

Andrej Drapal

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


14.06.2009

Božidar Grábovac iz Ivanjkovcev, vinogradnik, vinar, fotograf in izdelovalec pohištva.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


07.06.2009

Dr. Dragan Potočnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 38 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov