Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi

19.01.2020


Marko Slavič je direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi – Doma Danice Vogrinec. Tam vsako leto pripravijo rokovski koncert, učijo uporabe informacijske tehnologije, med počitnicami poskrbijo za varstvo otrok

Marko Slavič je neobičajen direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Tam vsako leto več kot 800 stanovalcem pripravijo rokovski koncert, njihovi starostniki so kot posebni gostje nastopili na koncertu Riblje Čorbe v ljubljanskih Stožicah.

"Ko so Bajaga i Instruktori, ki so bili takrat na turneji po Avstraliji, sporočili, da pridejo na koncert, mi je skoraj zastalo srce. Veste, lažje je sestaviti neke številke kapitalske zgodbe, kot pa ustvariti situacijo, v kateri ne veš, kakšen bo odziv. Ko je treba za vsak slučaj nabaviti 600 parov čepkov za ušesa, ker se lahko zgodi katastrofa. Potem pa ugotoviš, da je ta večer nor, ko smo imeli za razliko od običajnih, nič zvoncev zaradi osamljenosti. Noben od stanovalcev ni hotel v posteljo in ko jih je Bora (Đorđević) zaradi fascinantnosti povabil kot ene izmed glavnih gostov na koncert v Stožice, je bilo to veselje iskreno."

Še preden je postalo modno, so starostnike učili uporabe informacijske tehnologije, zadnja leta med vsakimi počitnicami poskrbijo za počitniško varstvo otrok, ki stanovalcem popestrijo jesen življenja in tako naprej.

"Počitniško varstvo otrok se je izkazalo za izjemno dobro prakso, ne samo zaradi medgeneracijskega sodelovanja, ampak je to postalo standardizirana oblika skrbi za otroke med počitnicami, ko so njihovi starši v službi. Brez tega projekta si poletja ne znamo več predstavljati."

Vse te dejavnosti v kombinaciji z dobrim strokovnim delom, razvojem institucionalnega varstva starostnikov in skrbnim gospodarjenjem ter pridobivanjem sredstev za različne projekte so dokaz, da je mogoče dobre zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.

"Vsaka zgodba, ki je vezana na zdravje starejših, na njihovo aktivnost, potegne s sabo veliko tveganja. A vendarle smo uspeli z res širokim spektrom programov najti za vsakogar nekaj. Naredili smo nekaj za destigmatizacijo, da ljudi ni strah priti v dom. Na primer gospa, ki sicer nikoli ne bi prišla v dom, pa je zaradi tega, ker je bila učiteljica enega od članov benda MI2 in je prišla v naš dom na njihov koncert, rekla, da ne želi bivati v nobenem drugem domu. Zaradi njih se je odločila za bivanje pri nas, ker ji tu ne bodo kratene njene osnovne življenjske potrebe in bo živela enako pestro kot doma."

A se sistemu javnih domov za starostnike v Sloveniji ne piše dobro. Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že skoraj 20 let, deset tisoč starostnikov čaka na sprejem v prenapolnjene domove, vse težje zapolnjujejo kadrovske vrzeli, javne domove prepogosto vodijo ljudje, ki so politično nastavljeni. Država pa, namesto da bi razvijala mrežo javnih domov, zadnjega smo zgradili pred 15 leti, raje podeljuje koncesije zasebnikom, ki imajo, kot ugotavlja Računsko sodišče, skoraj tretjino višje cene kot javni domovi.

"Kadar je celoten sistem zasnovan na zasebnih praksah in je cilj vsake organizacije ustvarjanje dobička, ni prostora za velike zgodbe, ki so namenjene kakovosti življenja. Odločevalci naj premislijo, kam pelje zgodba pospešene privatizacije na področju starejših."

Marko Slavič pojasni, da se zaposleni v domovih trudijo in opravljajo delo, ki je - opisano z eno besedo - krvavo ... :

"... in hkrati izjemno dostojanstveno in prelepo, a izjemno težko, tako fizično kot psihično. Spremembe plač si zaslužijo. A je varčevanje na področju investicij, vzdrževanja na račun tega, da lahko izplačaš plače, neodgovorno. Želim si sistemskih rešitev, da bomo imeli pravico črpati sredstva iz državnega sklada, ki bo omogočil normalno financiranje tega sistema."

Nedeljski gost Marko Slavič opozarja, da je ključno delo z zaposlenimi, vse, kar počnejo v njihovem domu, je možno le z ustrezno motiviranim kadrom.

"V nekem trenutku lahko zaposlenim vliješ občutek pomena naše nujne prisotnosti po ustvarjanju dostojanstva, kar starejši potrebujejo. Delal sem v različnih panogah, a tako obremenjenega kadra s tako odgovornimi nalogami nisem videl nikjer. Ko te ljudi spoštuješ, iz njih izvlečeš dodatno odgovornost, da lahko dajo kanček več, prijaznost, odnos do ljudi, ki ga ni mogoče pričakovati od iztrošenih zaposlenih."


Nedeljski gost

875 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi

19.01.2020


Marko Slavič je direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi – Doma Danice Vogrinec. Tam vsako leto pripravijo rokovski koncert, učijo uporabe informacijske tehnologije, med počitnicami poskrbijo za varstvo otrok

Marko Slavič je neobičajen direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Tam vsako leto več kot 800 stanovalcem pripravijo rokovski koncert, njihovi starostniki so kot posebni gostje nastopili na koncertu Riblje Čorbe v ljubljanskih Stožicah.

"Ko so Bajaga i Instruktori, ki so bili takrat na turneji po Avstraliji, sporočili, da pridejo na koncert, mi je skoraj zastalo srce. Veste, lažje je sestaviti neke številke kapitalske zgodbe, kot pa ustvariti situacijo, v kateri ne veš, kakšen bo odziv. Ko je treba za vsak slučaj nabaviti 600 parov čepkov za ušesa, ker se lahko zgodi katastrofa. Potem pa ugotoviš, da je ta večer nor, ko smo imeli za razliko od običajnih, nič zvoncev zaradi osamljenosti. Noben od stanovalcev ni hotel v posteljo in ko jih je Bora (Đorđević) zaradi fascinantnosti povabil kot ene izmed glavnih gostov na koncert v Stožice, je bilo to veselje iskreno."

Še preden je postalo modno, so starostnike učili uporabe informacijske tehnologije, zadnja leta med vsakimi počitnicami poskrbijo za počitniško varstvo otrok, ki stanovalcem popestrijo jesen življenja in tako naprej.

"Počitniško varstvo otrok se je izkazalo za izjemno dobro prakso, ne samo zaradi medgeneracijskega sodelovanja, ampak je to postalo standardizirana oblika skrbi za otroke med počitnicami, ko so njihovi starši v službi. Brez tega projekta si poletja ne znamo več predstavljati."

Vse te dejavnosti v kombinaciji z dobrim strokovnim delom, razvojem institucionalnega varstva starostnikov in skrbnim gospodarjenjem ter pridobivanjem sredstev za različne projekte so dokaz, da je mogoče dobre zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.

"Vsaka zgodba, ki je vezana na zdravje starejših, na njihovo aktivnost, potegne s sabo veliko tveganja. A vendarle smo uspeli z res širokim spektrom programov najti za vsakogar nekaj. Naredili smo nekaj za destigmatizacijo, da ljudi ni strah priti v dom. Na primer gospa, ki sicer nikoli ne bi prišla v dom, pa je zaradi tega, ker je bila učiteljica enega od članov benda MI2 in je prišla v naš dom na njihov koncert, rekla, da ne želi bivati v nobenem drugem domu. Zaradi njih se je odločila za bivanje pri nas, ker ji tu ne bodo kratene njene osnovne življenjske potrebe in bo živela enako pestro kot doma."

A se sistemu javnih domov za starostnike v Sloveniji ne piše dobro. Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že skoraj 20 let, deset tisoč starostnikov čaka na sprejem v prenapolnjene domove, vse težje zapolnjujejo kadrovske vrzeli, javne domove prepogosto vodijo ljudje, ki so politično nastavljeni. Država pa, namesto da bi razvijala mrežo javnih domov, zadnjega smo zgradili pred 15 leti, raje podeljuje koncesije zasebnikom, ki imajo, kot ugotavlja Računsko sodišče, skoraj tretjino višje cene kot javni domovi.

"Kadar je celoten sistem zasnovan na zasebnih praksah in je cilj vsake organizacije ustvarjanje dobička, ni prostora za velike zgodbe, ki so namenjene kakovosti življenja. Odločevalci naj premislijo, kam pelje zgodba pospešene privatizacije na področju starejših."

Marko Slavič pojasni, da se zaposleni v domovih trudijo in opravljajo delo, ki je - opisano z eno besedo - krvavo ... :

"... in hkrati izjemno dostojanstveno in prelepo, a izjemno težko, tako fizično kot psihično. Spremembe plač si zaslužijo. A je varčevanje na področju investicij, vzdrževanja na račun tega, da lahko izplačaš plače, neodgovorno. Želim si sistemskih rešitev, da bomo imeli pravico črpati sredstva iz državnega sklada, ki bo omogočil normalno financiranje tega sistema."

Nedeljski gost Marko Slavič opozarja, da je ključno delo z zaposlenimi, vse, kar počnejo v njihovem domu, je možno le z ustrezno motiviranim kadrom.

"V nekem trenutku lahko zaposlenim vliješ občutek pomena naše nujne prisotnosti po ustvarjanju dostojanstva, kar starejši potrebujejo. Delal sem v različnih panogah, a tako obremenjenega kadra s tako odgovornimi nalogami nisem videl nikjer. Ko te ljudi spoštuješ, iz njih izvlečeš dodatno odgovornost, da lahko dajo kanček več, prijaznost, odnos do ljudi, ki ga ni mogoče pričakovati od iztrošenih zaposlenih."


07.11.2024

Dejan Fabčič: Vedno sem si želel, da bi bil vrhunski športnik, zato mi v zvezi s športom ni nič težko

Dejan Fabčič je zdravnik in paraolimpijec. Po bronasti kolajni v Parizu se mu je življenje obrnilo na glavo, a njegovo poslanstvo ostaja enako. Pomagati drugim in biti vzor. Je specialist interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Športni fenomen. V Parizu je nastopil na svojih četrtih paraolimpijskih igrah in z Živo Lavrinc osvojil bronasto kolajno v paralokostrelstvu. Prej je tekmoval v plavanju in parakajaku. O parašportu, družini, zdravniškem poklicu pa tudi o zdravljenju sladkorne bolezni.


03.11.2024

Maruša Zorec: S tem, kar počnem, skušam odpirati prostor

Nedeljska gostja je arhitektka Maruša Zorec, profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in vodja arhitekturnega biroja Arrea arhitektura. Maruša Zorec in njen biro Arrea arhitektura so znani po temeljito premišljenih in inovativnih prenovah historičnih objektov kot so Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani, Vetrinjski dvor v Mariboru, zunanji oltar na Brezjah ali grajska pristava v Ormožu. Njeno avtorsko delo je tudi mednarodno prepoznavno, za svoj ustvarjalni opus je letos maja, v Dortmundu, prejela medaljo Heinrich Tessenow, ki jo postavlja ob bok največjim evropskim arhitektom. "S prenovo objektov sem začela čisto po naključju", pravi Zorčeva, ki je med ostalimi projekti, trenutno vpeta tudi v prenovo mariborskega Lenta.


26.10.2024

Denis Jašarević, Gramatik: Otroško sanjarjenje je zdaj realnost

Nedeljski gost Denis Jašarević ni nikoli razmišljal, da bi postal piranski ribič, je pa pred mnogimi leti razmišljal o karieri arhitekta. A ker je del generacije, ki je odraščala ob razvoju interneta, poslušala in ustvarjala glasbo, so se stvari obrnile drugače. Internet je kriv, da je njegovo glasbo slišala prava oseba in pred petnajstimi leti je Denis prvič odšel na koncertno turnejo v ZDA. Na odre je stopil Gramatik.


20.10.2024

Matic Osovnikar, še vedno najhitrejši Slovenec

Pred dvanajstimi leti je z atletskih stez odtekel v zobozdravniško ordinacijo, a Matic Osovnikar še vedno ostaja najhitrejši Slovenec. Vrhunski atlet, sprinter, tudi finalist svetovnega prvenstva v kraljevski disciplini – teku na 100 metrov – danes doktor dentalne medicine, obuja spomine na uspešno športno pot, razmišlja o pasteh vrhunskega športa, o prehodu iz ene v drugo kariero, o adrenalinu, ki ga je treba najti nekje drugje, pa tudi o belih zalivkah, katerih cena dviguje prah. Na dan Ljubljanskega maratona se je v nedeljskem terenskem studiu Vala 202 Maticem Osovnikarjem pogovarjal Aleš Smrekar.


12.10.2024

Kozma Ahačič: Ljudje smo si knjižni jezik ustvarili zato, da bi nam bilo lažje

O znoju in solzah. Tistih v fitnesu in na nogometu, pa hkrati o onih, ki jih je komaj zadržal, ko je v tresočih rokah držal prvo slovensko knjigo. Zakaj je bil Koseski v svojem času veliko bolj kul od poštirkanega Prešerna in ali bi si nekoč želel biti omenjen v istem stavku z Ramovšem in Toporišičem. Pa seveda Fran, Franček in prihajajoča Franja, kakšen učitelj latinščine je bil, zakaj se je učil umetnih jezikov in - nenazadnje - o jecljanju, ki je del njegove javne podobe. Doktor Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, če omenimo samo njegov trenutno najvišji čin, je tokratni nedeljski gost.


03.10.2024

Nina Gunde Cimerman: Ekstremna okolja so jo od nekdaj očarovala

Nina Gunde Cimerman je mikrobiologinja, Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo, raziskovalka na področju ekstremofilnih gliv. Te rastejo pri nas doma - na marmeladi, na pršutu, njo pa je zanimalo, ali uspevajo tudi v naravi. Je vodja Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Biotehniški fakulteti, razlaga o vse bolj prijateljskem odnosu s študenti, spominja se svojih začetkov in tudi otroštva, del katerega je preživela v Libiji. Spregovori o seksizmu v znanosti, frustracijah pri raziskovanju, estetiki gliv, njihovi uporabnosti v kmetijstvu in pri boju z mikroplastiko.


29.09.2024

Tomaž Domicelj: Preveč nas je!

Samo še en mesec bo aktualni prejemnik Ježkove nagrade 2023 eden najbolj prepoznavnih glasbenih ustvarjalcev pri nas. Tomaž Domicelj je že skoraj 60 let na odrih in približno pol stoletja v naših zvočnikih. Vprašanje je samo, ali je bolj popularen ali bolj razvpit?


22.09.2024

Jasmina Jerant: Preden so otroci upihnili svečke, so s torte morali odpihniti azbestni prah iz cementarne

Najbrž knjige "Primer Anhovo", ki jo je Boštjan Videmšek označil za "eno najboljših domačih stvarnih knjig v zadnjih desetletjih" ne bi bilo, če ne bi Jasmina Jerant doživela tragične izgube brata, ene številnih žrtev bolezni, nastalih zaradi uporabe azbesta.


13.09.2024

Sandi Horvat: V romščini beseda Rom pomeni človek

Kaj pomeni biti Rom? To je eno od vprašanj, s katerimi se je v življenju, ko je pri 13. letih izvedel, da je Rom, moral soočiti radijski in televizijski novinar in voditelj, avtor več knjig in predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat. Kako ga je življenje najprej moralo sesuti, da se je pobral, visoko izobrazil in postal predstavnik prve linije visoko izobraženih Romov, pa tudi o matriarhatu v njegovi vasi, medijskem poročanju in romskih vražah.


03.09.2024

Mojca Pišek: Ob kakšni progresivni ideji nas svarijo z zgodbo o bananah

Esejistka, kolumnistka in novinarka Mojca Pišek v svojih delih večkrat samokritično posega v teme, ki v slovenski kolektivni zavesti zbujajo najrazličnejša čustva. Od osamosvojitvenega mita do jugoslovanskega socializma. Zadnja leta je preživela v Latinski Ameriki, kjer je odkrivala neslutene podobnosti z Jugovzhodno Evropo. O vsem tem, pa tudi o morju in domnevni mistiki Dravskega polja.


01.09.2024

Slavko Gaber: V šolah ni čakalnih vrst

Slavko Gaber je bil šolski minister z najdaljšim, skoraj 10-letnim stažem. V njegovem obdobju smo dobili devetletko, šolski tolar, sekularno šolo. Še vedno je aktiven kot profesor na pedagoški fakulteti, s konkretnimi predlogi sodeluje pri partnerstvu za pravičen in kakovosten vzgojno-izobraževalni sistem. Kakšna je današnja šola, zakaj vlada pomanjkanje učiteljev, katere spremembe so nujne? "Razmere so težje kot v zdravstvu, moramo se zavedati, da v šolah ni čakalnih vrst, otroci so v razredu vsak dan, potrebujejo učitelja," pravi Gaber. Za vstop v vlado ga je pred tremi desetletji prepričal Janez Drnovšek, prepričan je, da v politiko ne smeš zaradi selfijev ali ker se ti potuje. Kako vidi sedanjega premierja Goloba? Tudi o časovni banki, izmenjavi zelenjave, poletnih pohodih s sinom in Kosovelu v kabinetu.


23.08.2024

Andrej Velkavrh: Močnejši mora biti strpen do šibkejšega

Kolesarji so zadnja leta v Sloveniji največji asi, sodijo med najbolj znane in prepoznavne javne osebnosti. Andrej Velkavrh je zagrizen kolesar. Širša javnost pa ga pozna po predpogoju za uživanje na kolesu, torej vremenu. In kaj je lahko na svetu hujšega kot to, da se meteorolog zmoti? Vreme napoveduje že štiri desetletja.


18.08.2024

Apolonija Oblak Flander: Statistika je ženskega spola

Se zavedamo, kako zelo pomembna je državna statistika? Se tega zavedajo predvsem tisti, katerih odločitve bi morale temeljiti tudi na statističnih podatkih in rezultatih raziskovanj? Aprila letos je Apolonija Oblak Flander postala generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Že 25 let je zaposlena na Sursu in ima za seboj lepo kariero. Zase pravi, da je vključujoča, zahtevna, večopravilna, empatična in hkrati zelo stroga. Osemdeseta obletnica statističnega urada je bila povod, razlogov za pogovor z Apolonijo Oblak Flander pa je še veliko več.


04.08.2024

Bratje Jezeršek: Ko pride do nesporazumov, se lahko usedemo za isto mizo, se pogovorimo in gremo naprej

Rok, Jure, Luka in Martin Jezeršek so solastniki družinskega podjetja, navdušeni jadralci in kolesarji ter ljubitelji dobre hrane. Ponosni so, da so razvili posel, ki sta jim ga predala starša in še bolj, da kljub zahtevnemu delu najdejo čas za druženje in da so kot bratje zelo povezani. Redko se v medijih pojavljajo vsi skupaj, Anja Hlača Ferjančič pa jih je ujela v Parizu.


19.07.2024

Romana Lesjak: En človek ne zmore vsega, vsi pa zmoremo

Tik pred prvo obletnico zgodovinske naravne katastrofe, ki je lani v začetku avgusta opustošila velik del Slovenije, je nedeljska gostja Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem. Spregovori o tem, kako poteka sanacija in obnova? Zakaj so od tehnične pisarne na terenu pričakovali več? Kako razume politiko? Jo kdaj, potem ko je na čelu občine že četrti mandat, prevzame tudi moč? Kako gredo skupaj nogomet, karate in poezija? Se boji prihodnosti in podnebnih sprememb? Jo je strah naslednjih mesecev? In zakaj še ne misli odnehati?


12.07.2024

Robert Lešnik: Avtomobil ima neverjetno svetlo prihodnost

Nedeljski gost je Robert Lešnik, vodja zunanjega oblikovanja vozil prestižne avtomobilske znamke Mercedes-Benz. Pri nemškem avtomobilskem gigantu je sodeloval pri oblikovanju mnogih pomembnih, tudi kultnih avtomobilov. Z oblikovanjem avtomobilov se je želel ukvarjati že v mladosti, zato se je odpravil na študij v Nemčijo. Kot oblikovalec avtomobilov vedno razmišlja o naslednji generaciji vozil. Zdaj vozi električne avtomobile, ki lahko zvenijo kot vesoljske ladje. Verjame, da imajo avtomobili lepo prihodnost, ki pa naj bi bila v veliki meri električna.


05.07.2024

Mohamed Jodeh: Družini v Gazi sem lahko vedno pomagal, zdaj je to nemogoče

Mohamed Jodeh je v prvi vrsti podjetnik. Že vse življenje se ukvarja s prodajo, uvozom in izvozom. Na nekaterih področjih je bil pionir in tako med prvimi začel z uvozom konzol za igranje videoiger ter kasneje toplotnih črpalk. Sicer pa je Mohamed Jodeh uglajen gospod, ki mirno pripoveduje svojo zgodbo ter predvsem skuša razložiti dojemanje položaja Palestincev. Rodil se je v Gazi. Tam preživel otroštvo, kot mladenič je prišel v Jugoslavijo, kjer se je šolal, zaljubil in ostal. Živel na Hrvaškem, ustalil se v Sloveniji. Večji del njegove ožje družine pa je še vedno v Gazi. Kljub temu, da jim je Mohamed Jodeh vedno na vsak način pomagal, jim zdaj ne more več, saj je to praktično nemogoče. Nedeljski gost Mohamed Jodeh odkrito spregovori o razmerah v Gazi, zakaj se zgodovina ponavlja, zakaj je “nikoli več” samo farsa in zakaj na območju, kjer živijo Palestinci, miru še dolgo ne bo.


30.06.2024

Zlatko Burić - Kićo: Ni človeka, ki bi se manj bal postati velika zvezda

Čeprav že dolgo živi na Danskem, je Zlatko Burić - Kićo prvi hrvaški igralec, ki je pred dvema letoma prejel nagrado za najboljšega evropskega igralca za vlogo v filmu Rubena Östlunda Trikotnik žalosti. Odraščal je v Osijeku, v času, ko so vsi poslušali punk in v kinematografih gledali filme z Jean-Paulom Belmondojem.


22.06.2024

Branko Šturbej: Čisti užitek se je prepustiti vlogi za vlogo

Branko Šturbej, prvak ljubljanske Drame, je letošnji prejemnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Je eden najvidnejših in najbolj vsestranskih igralcev v slovenskem gledališču. Njegov umetniški opus obsega več kot sto različnih gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog. Največ, devetnajst, jih je ustvaril s poljskim režiserjem Januszem Kico, najbolj ustvarjalno obdobje pa je bilo sedemletno sodelovanje v mariborskem teatru z režiserjem Tomažem Pandurjem.


16.06.2024

Ivo Milovanovič: Delati po nareku nekoga je nesprejemljivo

Na dan prve "slovenske" tekme evropskega prvenstva v Nemčiji bomo gostili nekdanjega televizijskega komentatorja in športnega novinarja, ki je bil dolgo časa sinonim za spremljanje nogometa. Pa ne samo nogometa, čeprav je bil v mladosti tudi sam dokaj uspešen nogometaš. V 46 letih dela na Televiziji Slovenija je naštel kar 2335 prenosov, v času olimpijskih iger v Sarajevu je bil urednik športnega programa, oglašal se je s 6 poletnih olimpijskih iger. Bil je tudi vodja televizijske programske enote, svetovalec direktorja in vodja službe za trženje TV-programov.


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov