Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miha Škerlavaj je prodekan za raziskovalno delo in doktorski študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter pridruženi profesor na norveški poslovni šoli v Oslu, bil je tudi naš sodelavec v oddajah Vodenje s posluhom
Miha Škerlavaj, ki se ga morda spomnite kot strokovnega sodelavca naših oddaj Vodenje s posluhom, poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav na področju menedžmenta postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi in postherojske načine vodenja, za svoje delo pa je prejel Zoisovo priznanje. Je tudi soavtor članka v prestižni reviji Harvard Business Review o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov.
"Za stalno inoviranje potrebujemo tako stabilnost kot tudi spremembe. Inovativnost smo vedno povezovali s stalnimi spremembami, ampak graditi moramo na tem, kar nas je delalo uspešne v preteklosti, na intelektualnem kapitalu, ki ga imamo. Tistemu, kar nam je predhodno zagotavljalo uspehe, moramo dodati ravno prav novega, da smo zanimivi za ciljna občinstva."
Škerlavaj je zaposlen na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze in na norveški poslovni šoli v Oslu. Skandinavija je v globalnem merilu prepoznana kot center znanja s področja organizacijske psihologije. Na katedri, znotraj katere je deloval, je zaposlenih kar 60 organizacijskih psihologov. Samo predstavljamo si lahko globino specializacije in ekspertiz, ki tam obstajajo. Sam svojo izkušnjo življenja v tujini dojema kot velik in koristen korak na karierni poti.
"Raziskave na širših vzorcih kažejo, da ekspati, ljudje, ki gredo v tujino za daljše časovno obdobje, dejansko razvijejo spretnosti in veščine strateškega razmišljanja, ustvarjalnost, inovativnost. Priporočam malo kroženja možganov. Ne priporočam bega možganov, kroženje pa definitivno."
Kljub življenju zunaj slovenskih meja pa še vedno zelo ceni domače okolje in svoj materni jezik.
"Moja družina izhaja iz Opčin nad Trstom. Upam, da je večini Slovencev ta zgodovina poznana. Vemo, koliko truda, napora in boja je bilo treba vložiti, da smo lahko ta vidik svoje identitete ohranili. Morda od tod izvira moje spoštovanje do maternega jezika."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Miha Škerlavaj je prodekan za raziskovalno delo in doktorski študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter pridruženi profesor na norveški poslovni šoli v Oslu, bil je tudi naš sodelavec v oddajah Vodenje s posluhom
Miha Škerlavaj, ki se ga morda spomnite kot strokovnega sodelavca naših oddaj Vodenje s posluhom, poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav na področju menedžmenta postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi in postherojske načine vodenja, za svoje delo pa je prejel Zoisovo priznanje. Je tudi soavtor članka v prestižni reviji Harvard Business Review o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov.
"Za stalno inoviranje potrebujemo tako stabilnost kot tudi spremembe. Inovativnost smo vedno povezovali s stalnimi spremembami, ampak graditi moramo na tem, kar nas je delalo uspešne v preteklosti, na intelektualnem kapitalu, ki ga imamo. Tistemu, kar nam je predhodno zagotavljalo uspehe, moramo dodati ravno prav novega, da smo zanimivi za ciljna občinstva."
Škerlavaj je zaposlen na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze in na norveški poslovni šoli v Oslu. Skandinavija je v globalnem merilu prepoznana kot center znanja s področja organizacijske psihologije. Na katedri, znotraj katere je deloval, je zaposlenih kar 60 organizacijskih psihologov. Samo predstavljamo si lahko globino specializacije in ekspertiz, ki tam obstajajo. Sam svojo izkušnjo življenja v tujini dojema kot velik in koristen korak na karierni poti.
"Raziskave na širših vzorcih kažejo, da ekspati, ljudje, ki gredo v tujino za daljše časovno obdobje, dejansko razvijejo spretnosti in veščine strateškega razmišljanja, ustvarjalnost, inovativnost. Priporočam malo kroženja možganov. Ne priporočam bega možganov, kroženje pa definitivno."
Kljub življenju zunaj slovenskih meja pa še vedno zelo ceni domače okolje in svoj materni jezik.
"Moja družina izhaja iz Opčin nad Trstom. Upam, da je večini Slovencev ta zgodovina poznana. Vemo, koliko truda, napora in boja je bilo treba vložiti, da smo lahko ta vidik svoje identitete ohranili. Morda od tod izvira moje spoštovanje do maternega jezika."
Klavdija Gomboc je prepričana, da je uresničevanje novih izzivov v slovenskem turizmu v povezovanju, skupnem nastopanju in večji prepoznavnosti krajev. Prihod tujih lastnikov je ne skrbi. Žalosti pa jo med drugim mačehovski odnos do slovenskega žičničarstva in to, da nimamo ministrstva za turizem. Kranjskogorka Klavdija Gomboc je vse svoje poklicno življenje povezana s turizmom. Kot predsednica turističnega društva pa skupaj z drugimi entuziasti v Zgornjesavski dolini oživlja projekte, s katerimi bi dopolnili turistično ponudbo kraja in privabili nove goste.
Nedeljski gost je bil gospod na drsalkah – po starosti še ni blizu 30ih, v osmih letih pa si je onstran luže pridobil ogromno simpatij navijačev in spoštovanja tekmecev.
Urban je izjemno simpatičen 18. letni gimnazijec, ki največ svojega časa posveča igranju klavirja, na drugem mestu je šola pravi, nato si sledijo matematika, logika, šah in judo. Pri treh letih se prvič vsede za klavir, pri štirih pa že sam prebere Piko Nogavičko. Urban se intenzivno posveča igranju Bacha, Chopina, Lizsta in Prokofjeva, kot mlad pianist se udeležuje mednarodnih tekmovanj, prejema prestižne nagrade in pohvale. Zmagoval pa je tudi na tekmovanjih iz matematike, logike in šaha.Na mednarodnem tekmovanju v Kölnu, za Evrovizijskega mladega glasbenika 2014, je zasedel drugo mesto,razmišlja pa tudi že o udeležbi na najtežjem in najprestižnejšem Chopinovem klavirskem tekmovanju na svetu, leta 2020, v Varšavi. V okviru cikla ‘Mladi talenti Imaga Slovenije’, se je Urban Stanič s samostojnim recitalom predstavil, v nabito polni veliki dvorani Slovenske filharmonije. Njegov največji debu pred slovenskim občinstvom, pa bo prav gotovo koncert z orkestrom Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 1. januarja 2015.
Eden vidnejših sindikalistov nove generacije, ki so ga nekateri že videli na mestu novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Toda pred kratkim je presenetil z odločitvijo, da zapušča sindikate. Pogovor o njegovi odmevni odločitvi, deloholizmu, izzivih in tudi hibah sindikalizma, pa tudi o nogometu in sindikalnih veselicah.
Dobesedno v garaži je začel predelovati bencinske avtomobile v električne. Hobi ga je pripeljal do mednarodno uveljavljenega inovatorja in konstruktorja električnih vozil. Z doma predelano Dacio je na ekološkem reliju v Monte Carlu premagal ameriško Teslo, najnaprednejšega proizvajalca električnih avtomobilov na svetu. V sodelovanju z novogoriško Letriko je predstavil družinski avto, ki lahko z enim polnjenjem prevozi do 700 kilometrov. Z Andrejem Pečjakom o avtomobilih prihodnosti, razvojnih priložnostih, industriji, ekologiji …
Nedeljski gost bo Alfi Nipič, profesionalni glasbenik, ki bi težko preštel vse odre, na katerih je nastopal in vse glasbene zvrsti, v katerih se je preizkusil. Pevec, s katerim lahko vsaj eno pesem zapoje skoraj vsak Slovenec
Dr. Dušan Plut, zaprisežen ekolog, geograf, zgodovinar in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi predsednik stranke Zeleni Slovenije in član Predsedstva Republike Slovenije. Prepričan je, da se politika premalo zaveda ekoloških problemov.
Težko se je skriti , če te imajo vsi malone za hišno znanko, še težje se je vrniti, če se poprej v resnici nikamor ne odpraviš! Nekje vmes med tema dvema trditvama smo gostili Nedeljsko gostjo Neco Falk, ki se je deloma vrnila na stara utečena pota in pravkar posnela svoj novi album Od daleč.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ni jih malo, ki Caetana Velosa uvrščajo na seznam najbolj karizmatičnih ljudi na svetu, vsekakor pa ga tam vidijo Brazilci. Dobrih 70 let ima eden glavnih akterjev tropicalisma, gibanja, ki je zasukalo razvoj brazilske popularne glasbe v povsem drugo smer. O tem Caetano Veloso piše v knjigi Verdade Tropical, ki bi lahko bila tudi avtobiografija. V njej pripoveduje tudi o otroštvu v rojstnem kraju Santo Amaro v Bahii, o družini sedmih otrok, o profesionalem življenju in nenazadnje o državi, ki jo je vodila vojska.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v ligi NBA vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Letos je bil razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA, letos ima v povprečju več kot 20 točko na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
V doli reke Hudson v New Yorku nedaleč stran ena drugi stojijo štiri vrhunske restavracije, v katerih lahko pijete različna slovenska vina, jedi solite s piransko soljo ali solato začinite s štajerskim bučnim oljem. Lastnik vseh štirih je kuhar in podjetnik, ljubljenec kuharskih vodnikov in kuharskih kritikov, gost številnih zvezdniških kuharskih oddaj, kuharski samouk in zaljubljenec v vse, kar je slovensko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Lenart Škof je predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer se največ ukvarja z družbeno in politično etiko ter etiko sočutja. Zase pravi, da ga je precej zaznamovalo dejstvo, da je po študiju filozofije v želji po novem znanju odšel študirat še na teološko fakulteto, ker v Sloveniji na stvari še vedno ne znamo gledati neobremenjeno.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dušica Balážek je njeno uradno ime, prijatelji jo kličejo Duša, med Romi pa je že od otroštva znana kot Dušika. Novomeška romska svetnica po rodu sploh ni Rominja, saj se je rodila slovenskima staršema. A ker je svoja rosna leta preživela v soseščini polni romskih otrok, je kmalu ugotovila, da svet bolj dojema in občuti po romsko.
Peter Podlunšek, akrobatski pilot in podjetnik, prvi Slovenec, ki se je uvrstil na najhitrejša svetovna tekmovanja Red Bull Air Race.
Neveljaven email naslov