Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom
Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. Poleg tega, da je dr. Mateja Ratej zgodovinarka, znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in publicistka, je tudi Mariborčanka in, kot pravi, jo ta prostor izredno definira. "Čutim, da sem, kjer moram biti," pravi. Pred leti je bila prvopodpisana pod državljansko pobudo za 50-minutno vožnjo vlaka med Mariborom in Ljubljano.
"Prepričana sem, da če bi se vzpostavila ta prometna hrbtenica med največjima mestoma, da bi država zadihala na novo. Družbene učinke take povezave lahko le slutimo. Vprašanje pa je, če zanjo sploh obstaja interes."
Bibliografija dr. Mateje Ratej je obsežna. Omenimo le dve knjižni izdaji njenih kolumen, večinoma za Večer: leta 2013 je izšlo delo Človek v času, letos Silhuete: mozaik medvojnih mentalitet. Njena znanstvena monografija Svastika na pokopališkem zidu pa se posveča pojavu hitlerizma na širšem mariborskem območju v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
"Če bi morala datumsko opredeliti padec predstavnega sveta, je to leto, ko je Mark Zuckerberg ustanovil Facebook."
V okviru historične antropologije se dr. Mateja Ratej posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O današnjem času meni, da je močno prisotna potrošniška miselnost, ki prežema vse pore družbe. Obenem pa smo priča padcu predstavnega sveta po drugi svetovni vojni. Stare miselne strukture in vrednote razpadajo, nove pa se še niso vzpostavile. Boleče obdobje, za posameznika in za družbo.
"Ko danes rečemo fašizem ali komunizem, govorimo predvsem o vsebinski izpraznjenosti današnjega skupnostnega prostora, ki ne zna definirati ključnih antagonizmov. Dobro pa to počnejo raperji, ki dobro zaznavajo obrobja. Ključne resnice so zmeraj na obrobju, nikoli v centru."
EMKEJ – VEŠ KAJ BI TI MOGO
LEOPOLD I. – EDINO
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom
Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. Poleg tega, da je dr. Mateja Ratej zgodovinarka, znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in publicistka, je tudi Mariborčanka in, kot pravi, jo ta prostor izredno definira. "Čutim, da sem, kjer moram biti," pravi. Pred leti je bila prvopodpisana pod državljansko pobudo za 50-minutno vožnjo vlaka med Mariborom in Ljubljano.
"Prepričana sem, da če bi se vzpostavila ta prometna hrbtenica med največjima mestoma, da bi država zadihala na novo. Družbene učinke take povezave lahko le slutimo. Vprašanje pa je, če zanjo sploh obstaja interes."
Bibliografija dr. Mateje Ratej je obsežna. Omenimo le dve knjižni izdaji njenih kolumen, večinoma za Večer: leta 2013 je izšlo delo Človek v času, letos Silhuete: mozaik medvojnih mentalitet. Njena znanstvena monografija Svastika na pokopališkem zidu pa se posveča pojavu hitlerizma na širšem mariborskem območju v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
"Če bi morala datumsko opredeliti padec predstavnega sveta, je to leto, ko je Mark Zuckerberg ustanovil Facebook."
V okviru historične antropologije se dr. Mateja Ratej posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O današnjem času meni, da je močno prisotna potrošniška miselnost, ki prežema vse pore družbe. Obenem pa smo priča padcu predstavnega sveta po drugi svetovni vojni. Stare miselne strukture in vrednote razpadajo, nove pa se še niso vzpostavile. Boleče obdobje, za posameznika in za družbo.
"Ko danes rečemo fašizem ali komunizem, govorimo predvsem o vsebinski izpraznjenosti današnjega skupnostnega prostora, ki ne zna definirati ključnih antagonizmov. Dobro pa to počnejo raperji, ki dobro zaznavajo obrobja. Ključne resnice so zmeraj na obrobju, nikoli v centru."
EMKEJ – VEŠ KAJ BI TI MOGO
LEOPOLD I. – EDINO
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov