Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Gabrijela Simetinger, ginekologinja, porodničarka in klinična seksologinja
Gabrijela Simetinger je ginekologinja, porodničarka, socialna delavka, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom, klinična seksologinja, ima tudi doktorat iz sociologije. Pravi, da se je za medicino odločila že v vrtcu, ginekologija pa jo je navdušila na vajah na medicinski fakulteti, ko je ugotovila, kako široka in dinamična je. Medicinsko prakso je opravila v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk, takrat se je začela strokovno ukvarjati z obravnavo zlorabljenih travmatiziranih žensk. Na področju spolne medicine se je šolala v Oxfordu, naredila specialistični izpit iz spolne medicine, leta 2015 je doktorirala, predava na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, je asistentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlena je kot ginekologinja in porodničarka v novomeški splošni bolnišnici, dela v seksološki ambulanti … Hkrati z medicino je uspešno zaključila tudi študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
"Spoznala sem, da mi študij na medicinski fakulteti ne daje dovolj znanja za delo z ljudmi, zato sem se v četrtem letniku vzporedno vpisala na socialno delo in z znanjem, ki sem ga pridobila na tej fakulteti, sem bila zelo zadovoljna."
Ženske imamo v Sloveniji prost dostop do ginekologa na primarni ravni, to pravico sicer imamo, je pa ne morejo uresničiti vse ženske. Dr. Simetinger razlaga, da so normativi še vedno isti kot pred leti in da na primarni ravni dela približno toliko ginekologov kot v preteklosti.
"Ženske so vedno bolj ozaveščene, na preventivne preglede jih kličejo tudi v okviru programa Zora, za mlade pa ni dovolj prostora. Mislim, da bi morali povečati število teh mest na primarni ravni in bi se verjetno našli tudi ginekologi. To je sistemski problem, da ni dovolj ginekologov, pa je izgovor."
Naše reproduktivne in seksualne pravice so nedvomno civilizacijski dosežek, bitka zanje ni nikoli končana, marsikaj bo treba še izbojevati in uresničiti, tudi vse že doseženo je treba še vedno in nenehno braniti. Gabrijelo Simetinger poskusi konzervativcev, da bi te pravice, kot je pravica do splava in še številne druge, omejevali in celo ukinjali, zelo žalostijo. "Tisti, ki smo drugače misleči, bomo morali o tem več govoriti, razlagati, saj se vse bolj vrivajo razmišljanja, kako ženske, ki prekinejo nosečnost na lastno željo, pozneje trpijo. To sploh ni res," razlaga dr. Simetinger.
"Če nosečnost ni zaželena, si vsaka ženska, ko konča postopek, kvečjemu oddahne."
Večjo pozornost bi morali posvečati tudi pogovorom o kontracepciji, saj o njej še vedno kroži veliko napačnih informacij, v zadnjem času o njenih domnevnih stranskih učinkih in posledicah predavajo nekompetentni ljudje, ki o kontracepciji širijo laži. "Stroka bi morala poskrbeti, da se to ne bi dogajalo," je prepričana Gabrijela Simetinger. "V družbi se vse bolj uveljavlja nova religija, da je vse naravno boljše, a statistika kaže, da imamo po zaslugi naravnih metod kontracepcije v Sloveniji največ neželenih nosečnosti in tudi največ prekinitev nosečnosti." Mladi imajo zadržke do hormonskih tabletk, ki so sicer dobro raziskane in varne, a jim pripisujejo vse mogoče, da zmanjšujejo spolno željo, povzročajo slabo počutje, žalost, depresijo ...
"Ne vprašajo pa se, kaj se dogaja v njihovem razmerju. Na začetku, ko si zaljubljen, je vse v redu, ko nastopijo v odnosih težave, je pa za vse kriva kontracepcijska tabletka."
Ginekologi in ugovor vesti. Kako gre to dvoje skupaj? Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji nekaj več kot 170 zdravnikov, ki imajo vpisan ugovor vesti, med njimi je približno deset specialistov ginekologije in porodništva z ugovorom vesti, ki ne želijo opravljati splava.
"Večina ginekologov nas prav gotovo ni navdušenih nad tem, da obstaja možnost ugovora vesti, je pa na srečo v Sloveniji urejeno tako, da to ne gre na škodo pacientk."
Menda obstaja 275 razlogov, zaradi katerih vstopamo v spolnost. V knjigi, v kateri so ti razlogi opisani, so razdeljeni na tri glavne skupine (biološki, materialni in čustveni). Dr. Simetinger pravi, da za seks nismo nikoli prestari. Zakaj to posebej poudarja? "Ker vsi verjamemo v koitalni imperativ. Vaginalni seks ni edini pravi seks, obstaja več vrst seksa in uživamo lahko na različne načine."
Razvijamo nanomateriale, pošiljamo rakete na Mars, spolnost je pa še vedno tabu. Zakaj?
"Zato, ker se že v otroštvu nismo naučili pogovarjati o tem, kaj početi s svojim telesom. Spolna vzgoja temelji na telesni in spolni identiteti. ... Znati bi morali ozavestiti svoje spolne želje in jih povedati na glas. Zato je tako pomembna primerna spolna vzgoja. Nič ni narobe z mojo spolno identiteto, če je malo drugačna od večine."
Nizozemci, ki imajo celovito spolno vzgojo, so s tem dosegli, da mladi začenjajo s spolnimi odnosi pozneje. "Mlade je treba naučiti, da te potrebe lahko zadovoljijo tudi na druge načine, ne le s spolnimi odnosi." Stereotipi, molk in tabuji povzročijo veliko težav in škode. Ljudje na primer verjamejo, da mora moški pri vsakem spolnem odnosu doseči orgazem in ejakulirati. "To ne drži," poudarja dr. Simetinger, ki med pojasnjevanjem, kakšno škodo povzročajo tabuji, omeni, da bi se morali več pogovarjati o vsem, tudi o spolnosti invalidov.
"Seksualna terapevtka, ki je invalidka, je povedala, da sta z možem v hotelu najela sobo in dobila ločeni postelji. Ker je invalidna, jo ljudje gledajo kot nespolno bitje."
Pravico do orgazma so si ženske priborile s seksualno revolucijo. "Zdaj se orgazem pričakuje na vsakem koraku, kar pa ni bistvo spolnosti. Bistvo je užitek. Če uživamo, se zgodi tudi orgazem."
Zakaj toliko zaigranih orgazmov? "Nek profesor je na izobraževanju povedal, da ženske zaigrajo orgazem, ker moški zaigrajo predigro. Oseba svojemu partnerju ne pove, kaj ji je všeč, morda celo sama ne ve, kaj si želi, če ne pozna svojega telesa. On se trudi, zato ga je treba nagraditi z lažnim orgazmom. Zakaj to naredi, pa je vprašanje njunega odnosa," pojasnjuje sogovornica, ki dodaja še, da je masturbiranje čisti užitek, saj je namenjeno samo užitku.
"Morda je bilo samozadovoljevanje v zgodovini prepovedano prav zaradi tega. Zdaj pa se vedno več govori o užitku. Bistvo spolnosti je užitek, ne orgazem. Orgazem je končna zadovoljitev, če ga ni, ni nič narobe z nami, to ni katastrofa."
Klitopismenost se imenuje tisti del spolnega opismenjevanja, s katerim spoznavamo klitoris. Poznamo le vrh te gore, saj je njegov največji del očem skrit. "V medicini dobro poznamo klitoris, ne držijo tiste trditve v medijih, da ga je pred leti odkrila neka sociologinja. Klitoris je organ za užitek, z njim se posebej ne ukvarjamo, ker nima patologije, ki bi povzročala probleme. Če bi klitoris razgrnili, pa bi bila njegova velikost podobna velikosti moškega spolnega uda." Tudi pri nas je vsak dan večja in bogatejša ponudba estetske ginekologije in genitalne kirurgije. Nagovarjajo tiste, ki z videzom spolovil niso zadovoljne.
"Tega ne podpiram, tudi evropsko in svetovno združenje za spolno medicino tega ne odobravata, saj ne drži, kar pravijo, da se po posegih spolnost izboljša. To je zgolj propaganda zaradi boljše prodaje."
Današnja družbena konstrukcija spolnosti je zelo falocentrično usmerjena, vse je osredotočeno na moški spolni ud, ki mora vedno in povsod brezhibno funkcionirati, ženske pa morajo doživljati pri tem orgazme: "Moški so s tem trenutno še bolj obremenjeni kot ženske. Ni pravih informacij, včasih veliko narediš že s tem, ko jim poveš, da ni nič narobe, če ne gre vse po načrtih."
Naše znanje o spolnih identitetah, transspolnih osebah je pomanjkljivo. Kako pogosto se s tem v svoji ordinaciji sreča slovenski ginekolog, ali zna pomagati, usmeriti, odgovoriti na vprašanja? "Se ne zgodi pogosto, je pa odvisno tudi od tega, o katerih spolnih identitetah govorimo. Vsi ginekologi niso usposobljeni za delo s to populacijo. Se bo pa marsikaj dalo rešiti s primernim izobraževanjem ginekologov, da bodo te osebe lahko dobile obravnavo, če jo bodo iskale. Večina je ne išče, to je večji problem," pravi dr. Simetinger.
Koža je največji spolni organ. S pravimi dotiki lahko celo brazgotine spremenimo v erogene cone.
"Kožo lahko naučimo, da prej neprijetni dotik postane prijeten. To lahko dosežemo z vajo, delom in raziskovanjem."
Menda Slovenci nimamo slabega spolnega življenja … "Ja, tako mislim. Malo preveč smo obremenjeni s tem, tako kot smo obremenjeni z vsem živim. Zdi se mi, da smo zelo obremenjen narod. Radi se primerjamo z večjimi, to je naš glavni problem. O spolnosti dobivamo napačne informacije, kar pa je težava vsega sveta."
Zdravljenja spolnih motenj se dr. Gabrijela Simetinger loteva tudi s kognitivno vedenjsko metodo, ki je v okviru psihoseksualne terapije najbolj priznana in zelo uspešna. Po tej metodi spreminjajo vedenje s spreminjanjem vzorcev mišljenja. Dr. Simetinger pa lahko kot ginekologinja pristopa tudi obratno. Blokade, ki jih ima ženska, išče s pregledom spolovila in s tem, da jo postavi pred ogledalo.
"Ko se mora pogledati v ogledalo, opazujem, ali to zmore, ji je težko, katera čustva se ji zbujajo ob pogledu na lastno spolovilo, kasneje pa blokade ugotavljam še z dotikom … Z določenimi prijemi in vajami začnemo blokade odpravljati. Ženska s spremenjenim vedenjem sprejme svoje spolovilo, s tem se spremeni njen odnos do spolnosti. To je zelo preprosta razlaga kognitivne vedenjske metode."
Najhujša ženska spolna motnja je vaginizem. "Zaradi krča mišic medeničnega dna je ženski onemogočena penetracija, tudi ginekološki pregled ni mogoč. Poudariti je še treba, da si ta ženska želi spolni odnos in da ima katastrofičen strah pred penetracijo in bolečino. Tega sploh ni malo. Že leta predavam o vaginizmu, ker želim to motnjo detabuizirati, da se ženske ne bi počutile stigmatizirane in osamljene."
V medeničnem dnu se kopičijo vsi naši življenjski strahovi, kar nam lahko povzroči hudo in bolečo težavo. Dr. Simetinger pojasni, da ti strahovi zakrčijo mišice medeničnega dna, zaradi česar pride do bolečine pri spolnih odnosih. "Tiste, ki imajo take težave, se ne zmorejo spontano sprostiti, naučimo jih ozavestiti in nadzirati medenično dno."
Nedeljska gostja Vala 202 dr. Gabrijela Simetinger je še povedala, da bi moral v vsaki spolni terapiji sodelovati tudi partner, razen takrat, ko se ženska odloči, da bi rada sama spoznala svoje telo. Če pa želita razrešiti motnjo, je psihoseksualna terapija uspešnejša, če sodelujeta oba. Ali bi na tem področju potrebovali več strokovnjakov in svetovalcev?
"Potrebovali bi predvsem primerno spolno vzgojo, s katero človek že v otroštvu dobi pravilne informacije, potem bi dolgoročno potrebovali manj svetovalcev."
Dr. Gabrijela Simetinger je članica evropskih in mednarodnih organizacij na področju spolne medicine in seksologije, članica izobraževalnega odbora evropskega združenja za spolno medicino (ESSM) in supervizorka kandidatov za evropski izpit iz spolne medicine. Da so jo v evropskih okvirih prepoznali kot strokovnjakinjo na tem področju, je velik uspeh, saj je poleg nje v dvajsetčlanski skupini izobraževalnega odbora ESSM le še en ginekolog, ostali so urologi, psihologi, endokrinologi, zadolženi pa so za izobraževanje strokovne in laične javnosti. Na mednarodnih kongresih dr. Gabrijela Simetinger predava in vodi delavnice, dejavna je v slovenski sekciji za spolno medicino, je tudi predsednica Slovenskega seksološkega društva: »To društvo je interdisciplinarno, ne ukvarjamo se le s seksologijo, ampak tudi s študijami spolov. Član društva je lahko tisti, ki aktivno deluje na tem področju, raziskuje, zdravi, svetuje po pravilih znanosti. Smo bolj speče društvo, ker smo vsi zelo zaposleni, morali bi se pogosteje odzivati na izjave in dogajanja, verjamem, da se bo v prihodnosti v zvezi s tem kaj spremenilo …«
Lansko leto je dr. Simetinger prejela pomembno in prestižno feministično nagrado Women on Women. Ob tem je dejala, da danes, če glasno poveš, da si feministka, to v določenih okoljih deluje kot psovka.
"Jaz sem feministka in vedno bom!"
Povedala je še, da je feministka še najbolje sprejeta znotraj proletariata: "Ne meščanstvo, proletarke so bile vedno najbolj napredne. One so zahtevale kontracepcijo, one so zahtevale pravico do splava. Današnje elite feministke obravnavajo kot nekaj manjvrednega. Tako občutim na lastni koži." Dr. Gabrijela Simetinger, ki je doma iz Črne na Koroškem, nam je še zaupala, da ima zelo močno razvito koroško identiteto, povsod govori v svojem narečju, v duši ima koroško narodno pesem. Krajevne navezanosti pa ne čuti.
"Tudi Ljubljana je zame premajhna, najraje imam večmilijonska umazana mesta, kjer lahko srečaš zanimive ljudi. To mi je pomembneje kot zelena narava, kar je verjetno tudi moja posebnost oziroma drugačnost od večine Slovencev."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Gabrijela Simetinger, ginekologinja, porodničarka in klinična seksologinja
Gabrijela Simetinger je ginekologinja, porodničarka, socialna delavka, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom, klinična seksologinja, ima tudi doktorat iz sociologije. Pravi, da se je za medicino odločila že v vrtcu, ginekologija pa jo je navdušila na vajah na medicinski fakulteti, ko je ugotovila, kako široka in dinamična je. Medicinsko prakso je opravila v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk, takrat se je začela strokovno ukvarjati z obravnavo zlorabljenih travmatiziranih žensk. Na področju spolne medicine se je šolala v Oxfordu, naredila specialistični izpit iz spolne medicine, leta 2015 je doktorirala, predava na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, je asistentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlena je kot ginekologinja in porodničarka v novomeški splošni bolnišnici, dela v seksološki ambulanti … Hkrati z medicino je uspešno zaključila tudi študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
"Spoznala sem, da mi študij na medicinski fakulteti ne daje dovolj znanja za delo z ljudmi, zato sem se v četrtem letniku vzporedno vpisala na socialno delo in z znanjem, ki sem ga pridobila na tej fakulteti, sem bila zelo zadovoljna."
Ženske imamo v Sloveniji prost dostop do ginekologa na primarni ravni, to pravico sicer imamo, je pa ne morejo uresničiti vse ženske. Dr. Simetinger razlaga, da so normativi še vedno isti kot pred leti in da na primarni ravni dela približno toliko ginekologov kot v preteklosti.
"Ženske so vedno bolj ozaveščene, na preventivne preglede jih kličejo tudi v okviru programa Zora, za mlade pa ni dovolj prostora. Mislim, da bi morali povečati število teh mest na primarni ravni in bi se verjetno našli tudi ginekologi. To je sistemski problem, da ni dovolj ginekologov, pa je izgovor."
Naše reproduktivne in seksualne pravice so nedvomno civilizacijski dosežek, bitka zanje ni nikoli končana, marsikaj bo treba še izbojevati in uresničiti, tudi vse že doseženo je treba še vedno in nenehno braniti. Gabrijelo Simetinger poskusi konzervativcev, da bi te pravice, kot je pravica do splava in še številne druge, omejevali in celo ukinjali, zelo žalostijo. "Tisti, ki smo drugače misleči, bomo morali o tem več govoriti, razlagati, saj se vse bolj vrivajo razmišljanja, kako ženske, ki prekinejo nosečnost na lastno željo, pozneje trpijo. To sploh ni res," razlaga dr. Simetinger.
"Če nosečnost ni zaželena, si vsaka ženska, ko konča postopek, kvečjemu oddahne."
Večjo pozornost bi morali posvečati tudi pogovorom o kontracepciji, saj o njej še vedno kroži veliko napačnih informacij, v zadnjem času o njenih domnevnih stranskih učinkih in posledicah predavajo nekompetentni ljudje, ki o kontracepciji širijo laži. "Stroka bi morala poskrbeti, da se to ne bi dogajalo," je prepričana Gabrijela Simetinger. "V družbi se vse bolj uveljavlja nova religija, da je vse naravno boljše, a statistika kaže, da imamo po zaslugi naravnih metod kontracepcije v Sloveniji največ neželenih nosečnosti in tudi največ prekinitev nosečnosti." Mladi imajo zadržke do hormonskih tabletk, ki so sicer dobro raziskane in varne, a jim pripisujejo vse mogoče, da zmanjšujejo spolno željo, povzročajo slabo počutje, žalost, depresijo ...
"Ne vprašajo pa se, kaj se dogaja v njihovem razmerju. Na začetku, ko si zaljubljen, je vse v redu, ko nastopijo v odnosih težave, je pa za vse kriva kontracepcijska tabletka."
Ginekologi in ugovor vesti. Kako gre to dvoje skupaj? Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji nekaj več kot 170 zdravnikov, ki imajo vpisan ugovor vesti, med njimi je približno deset specialistov ginekologije in porodništva z ugovorom vesti, ki ne želijo opravljati splava.
"Večina ginekologov nas prav gotovo ni navdušenih nad tem, da obstaja možnost ugovora vesti, je pa na srečo v Sloveniji urejeno tako, da to ne gre na škodo pacientk."
Menda obstaja 275 razlogov, zaradi katerih vstopamo v spolnost. V knjigi, v kateri so ti razlogi opisani, so razdeljeni na tri glavne skupine (biološki, materialni in čustveni). Dr. Simetinger pravi, da za seks nismo nikoli prestari. Zakaj to posebej poudarja? "Ker vsi verjamemo v koitalni imperativ. Vaginalni seks ni edini pravi seks, obstaja več vrst seksa in uživamo lahko na različne načine."
Razvijamo nanomateriale, pošiljamo rakete na Mars, spolnost je pa še vedno tabu. Zakaj?
"Zato, ker se že v otroštvu nismo naučili pogovarjati o tem, kaj početi s svojim telesom. Spolna vzgoja temelji na telesni in spolni identiteti. ... Znati bi morali ozavestiti svoje spolne želje in jih povedati na glas. Zato je tako pomembna primerna spolna vzgoja. Nič ni narobe z mojo spolno identiteto, če je malo drugačna od večine."
Nizozemci, ki imajo celovito spolno vzgojo, so s tem dosegli, da mladi začenjajo s spolnimi odnosi pozneje. "Mlade je treba naučiti, da te potrebe lahko zadovoljijo tudi na druge načine, ne le s spolnimi odnosi." Stereotipi, molk in tabuji povzročijo veliko težav in škode. Ljudje na primer verjamejo, da mora moški pri vsakem spolnem odnosu doseči orgazem in ejakulirati. "To ne drži," poudarja dr. Simetinger, ki med pojasnjevanjem, kakšno škodo povzročajo tabuji, omeni, da bi se morali več pogovarjati o vsem, tudi o spolnosti invalidov.
"Seksualna terapevtka, ki je invalidka, je povedala, da sta z možem v hotelu najela sobo in dobila ločeni postelji. Ker je invalidna, jo ljudje gledajo kot nespolno bitje."
Pravico do orgazma so si ženske priborile s seksualno revolucijo. "Zdaj se orgazem pričakuje na vsakem koraku, kar pa ni bistvo spolnosti. Bistvo je užitek. Če uživamo, se zgodi tudi orgazem."
Zakaj toliko zaigranih orgazmov? "Nek profesor je na izobraževanju povedal, da ženske zaigrajo orgazem, ker moški zaigrajo predigro. Oseba svojemu partnerju ne pove, kaj ji je všeč, morda celo sama ne ve, kaj si želi, če ne pozna svojega telesa. On se trudi, zato ga je treba nagraditi z lažnim orgazmom. Zakaj to naredi, pa je vprašanje njunega odnosa," pojasnjuje sogovornica, ki dodaja še, da je masturbiranje čisti užitek, saj je namenjeno samo užitku.
"Morda je bilo samozadovoljevanje v zgodovini prepovedano prav zaradi tega. Zdaj pa se vedno več govori o užitku. Bistvo spolnosti je užitek, ne orgazem. Orgazem je končna zadovoljitev, če ga ni, ni nič narobe z nami, to ni katastrofa."
Klitopismenost se imenuje tisti del spolnega opismenjevanja, s katerim spoznavamo klitoris. Poznamo le vrh te gore, saj je njegov največji del očem skrit. "V medicini dobro poznamo klitoris, ne držijo tiste trditve v medijih, da ga je pred leti odkrila neka sociologinja. Klitoris je organ za užitek, z njim se posebej ne ukvarjamo, ker nima patologije, ki bi povzročala probleme. Če bi klitoris razgrnili, pa bi bila njegova velikost podobna velikosti moškega spolnega uda." Tudi pri nas je vsak dan večja in bogatejša ponudba estetske ginekologije in genitalne kirurgije. Nagovarjajo tiste, ki z videzom spolovil niso zadovoljne.
"Tega ne podpiram, tudi evropsko in svetovno združenje za spolno medicino tega ne odobravata, saj ne drži, kar pravijo, da se po posegih spolnost izboljša. To je zgolj propaganda zaradi boljše prodaje."
Današnja družbena konstrukcija spolnosti je zelo falocentrično usmerjena, vse je osredotočeno na moški spolni ud, ki mora vedno in povsod brezhibno funkcionirati, ženske pa morajo doživljati pri tem orgazme: "Moški so s tem trenutno še bolj obremenjeni kot ženske. Ni pravih informacij, včasih veliko narediš že s tem, ko jim poveš, da ni nič narobe, če ne gre vse po načrtih."
Naše znanje o spolnih identitetah, transspolnih osebah je pomanjkljivo. Kako pogosto se s tem v svoji ordinaciji sreča slovenski ginekolog, ali zna pomagati, usmeriti, odgovoriti na vprašanja? "Se ne zgodi pogosto, je pa odvisno tudi od tega, o katerih spolnih identitetah govorimo. Vsi ginekologi niso usposobljeni za delo s to populacijo. Se bo pa marsikaj dalo rešiti s primernim izobraževanjem ginekologov, da bodo te osebe lahko dobile obravnavo, če jo bodo iskale. Večina je ne išče, to je večji problem," pravi dr. Simetinger.
Koža je največji spolni organ. S pravimi dotiki lahko celo brazgotine spremenimo v erogene cone.
"Kožo lahko naučimo, da prej neprijetni dotik postane prijeten. To lahko dosežemo z vajo, delom in raziskovanjem."
Menda Slovenci nimamo slabega spolnega življenja … "Ja, tako mislim. Malo preveč smo obremenjeni s tem, tako kot smo obremenjeni z vsem živim. Zdi se mi, da smo zelo obremenjen narod. Radi se primerjamo z večjimi, to je naš glavni problem. O spolnosti dobivamo napačne informacije, kar pa je težava vsega sveta."
Zdravljenja spolnih motenj se dr. Gabrijela Simetinger loteva tudi s kognitivno vedenjsko metodo, ki je v okviru psihoseksualne terapije najbolj priznana in zelo uspešna. Po tej metodi spreminjajo vedenje s spreminjanjem vzorcev mišljenja. Dr. Simetinger pa lahko kot ginekologinja pristopa tudi obratno. Blokade, ki jih ima ženska, išče s pregledom spolovila in s tem, da jo postavi pred ogledalo.
"Ko se mora pogledati v ogledalo, opazujem, ali to zmore, ji je težko, katera čustva se ji zbujajo ob pogledu na lastno spolovilo, kasneje pa blokade ugotavljam še z dotikom … Z določenimi prijemi in vajami začnemo blokade odpravljati. Ženska s spremenjenim vedenjem sprejme svoje spolovilo, s tem se spremeni njen odnos do spolnosti. To je zelo preprosta razlaga kognitivne vedenjske metode."
Najhujša ženska spolna motnja je vaginizem. "Zaradi krča mišic medeničnega dna je ženski onemogočena penetracija, tudi ginekološki pregled ni mogoč. Poudariti je še treba, da si ta ženska želi spolni odnos in da ima katastrofičen strah pred penetracijo in bolečino. Tega sploh ni malo. Že leta predavam o vaginizmu, ker želim to motnjo detabuizirati, da se ženske ne bi počutile stigmatizirane in osamljene."
V medeničnem dnu se kopičijo vsi naši življenjski strahovi, kar nam lahko povzroči hudo in bolečo težavo. Dr. Simetinger pojasni, da ti strahovi zakrčijo mišice medeničnega dna, zaradi česar pride do bolečine pri spolnih odnosih. "Tiste, ki imajo take težave, se ne zmorejo spontano sprostiti, naučimo jih ozavestiti in nadzirati medenično dno."
Nedeljska gostja Vala 202 dr. Gabrijela Simetinger je še povedala, da bi moral v vsaki spolni terapiji sodelovati tudi partner, razen takrat, ko se ženska odloči, da bi rada sama spoznala svoje telo. Če pa želita razrešiti motnjo, je psihoseksualna terapija uspešnejša, če sodelujeta oba. Ali bi na tem področju potrebovali več strokovnjakov in svetovalcev?
"Potrebovali bi predvsem primerno spolno vzgojo, s katero človek že v otroštvu dobi pravilne informacije, potem bi dolgoročno potrebovali manj svetovalcev."
Dr. Gabrijela Simetinger je članica evropskih in mednarodnih organizacij na področju spolne medicine in seksologije, članica izobraževalnega odbora evropskega združenja za spolno medicino (ESSM) in supervizorka kandidatov za evropski izpit iz spolne medicine. Da so jo v evropskih okvirih prepoznali kot strokovnjakinjo na tem področju, je velik uspeh, saj je poleg nje v dvajsetčlanski skupini izobraževalnega odbora ESSM le še en ginekolog, ostali so urologi, psihologi, endokrinologi, zadolženi pa so za izobraževanje strokovne in laične javnosti. Na mednarodnih kongresih dr. Gabrijela Simetinger predava in vodi delavnice, dejavna je v slovenski sekciji za spolno medicino, je tudi predsednica Slovenskega seksološkega društva: »To društvo je interdisciplinarno, ne ukvarjamo se le s seksologijo, ampak tudi s študijami spolov. Član društva je lahko tisti, ki aktivno deluje na tem področju, raziskuje, zdravi, svetuje po pravilih znanosti. Smo bolj speče društvo, ker smo vsi zelo zaposleni, morali bi se pogosteje odzivati na izjave in dogajanja, verjamem, da se bo v prihodnosti v zvezi s tem kaj spremenilo …«
Lansko leto je dr. Simetinger prejela pomembno in prestižno feministično nagrado Women on Women. Ob tem je dejala, da danes, če glasno poveš, da si feministka, to v določenih okoljih deluje kot psovka.
"Jaz sem feministka in vedno bom!"
Povedala je še, da je feministka še najbolje sprejeta znotraj proletariata: "Ne meščanstvo, proletarke so bile vedno najbolj napredne. One so zahtevale kontracepcijo, one so zahtevale pravico do splava. Današnje elite feministke obravnavajo kot nekaj manjvrednega. Tako občutim na lastni koži." Dr. Gabrijela Simetinger, ki je doma iz Črne na Koroškem, nam je še zaupala, da ima zelo močno razvito koroško identiteto, povsod govori v svojem narečju, v duši ima koroško narodno pesem. Krajevne navezanosti pa ne čuti.
"Tudi Ljubljana je zame premajhna, najraje imam večmilijonska umazana mesta, kjer lahko srečaš zanimive ljudi. To mi je pomembneje kot zelena narava, kar je verjetno tudi moja posebnost oziroma drugačnost od večine Slovencev."
Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.
V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.
Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.
Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida.
Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.
Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.
Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu bo nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja, Tone Vogrinec. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Te bo obujal tudi v tokratnem pogovoru, v katerem bo razmišljal o globalni krizi smučarskega športa, o prihodnosti olimpijskih iger, o zapletih z necepljenimi športniki, o Bojanu Križaju, o dveh izgubljenih družinah, o očitkih na račun njegovega dela, o Mateji Svet, pa tudi o kombiju za 700 nemških mark. In o petju "Bilečanke" tudi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.
Ervin Hladnik Milharčič. Kolumnist. Satirik. Predvsem pa novinar. Terenski. Eden tistih, ki ima že dolgo oznako: legendaren
Nedeljski gost Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine in alpinist, ki je stal na vseh treh najvišjih vrhovih sveta. Februarja bo minilo leto dni odkar se je vrnil v življenje – ob zimskem vzponu na K2 je še pravočasno odnehal, trije njegovi soplezalci pa ne. "Mene je očitno ena nevidna roka ali pa neviden glas, božji ali pa od kogarkoli že, postavil k pameti…Odločil sem se očitno pravilno in zato lahko še vedno ob nedeljah obiskujem Kredarico in Begunjščico." Dr. Rotar je delil svoja razmišljanja o ekstremnih alpinističnih podvigih, o egoizmu, o smrti, ki je zanj najboljši izum življenja. Pa o čustvih v Himalaji. Pravi, da moramo strah jemati kot zdravilo. Če ga je preveč nam bo škodoval, če ga je ravno prav pa nas bo varoval, zaradi strahu smo potem še vedno živi. Njega sicer bolj kot strah varuje želja, da bi še kdaj prišel domov.
Letnik 1972. Gledališki in filmski igralec. Pesnik. Aktivist. Dobrodelnež. Priložnostni politik. Včasih provokator. Zdaj tudi pisatelj.
Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti s sedanjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O prepletu sedanjosti in preteklosti pa o izgubljenem imaginariju, o tem, da so resnice družbe zmeraj na obrobju, ter o tem, da je sredina povsem mimo ter o razdiralni moči družbenih omrežij se je z njo pogovarjala Nataša Štefe.
Jasna Čuk Rupnik je dejavna na mnogih področjih, med drugim tudi članica skupine za primarno pediatrijo. V centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga je ustanovila v Logatcu je spoznala vse stranpoti odvisnosti, a paciente navdajala z optimizmom in jim moč dajala z motom: Resnica boli samo na začetku, potem ti da močna, široka krila za življenje. Preselila se je Kras, kot prostovoljka je sodelovala v mobilni cepilni enoti in se pridružila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovelj.
Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, avtorica naj knjige 2021, to je njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica, pripoveduje o ljubezni, izgubi, žalovanju, rasti in ustvarjanju, ko se s Tatjano Pirc ustavljata na posebej izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in porajajo navdihe.
Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.
Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.
Dr. Mojmir Mrak je profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije mnogim institucijam in vladam držav centralne in JV Evrope. Govori o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti. Dr. Mojmir Mrak, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na več tujih univerzah. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.
Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. "Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi Cement Beograd, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi To noč sem jo videl, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki Područje bez signala (Območje brez signala).
Domen Kokalj je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.
Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, član IO Mednarodne smučarske organizacije, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predvsem pa vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.
Neveljaven email naslov