Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Boris Matija Peterlin prihaja na obisk iz San Francisca. Profesor medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi, ki v svojem laboratoriju raziskuje molekularno biologijo in imunologijo

26.09.2010


Profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF

Dr. Boris Matija Peterlin se je rodil v Ljubljani. Po selitvi očeta - fizika dr. Antona Peterlina in družine v Nemčijo, nato pa še v Združene države Amerike, se je posvetil študiju medicine: najprej na univerzi Duke in nato še na Harvardu.

Zdaj je dr. Peterlin redni profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF v San Franciscu.

Njegovi največji znanstveni prispevki so s področja boja proti AIDS-u, ki je pripomoglo k boljšemu razumevanju sestave in delovanja virusa HIV. V svojih znanstvenih laboratorijih, pogosto gosti tudi mlade in obetavne slovenske raziskovalce.

Dr. Peterlin opisuje svoje delovno okolje v bolnišnici UCSF, ki sodi med najboljše v državi in razloži, kdaj in kako se je prvič srečal z virusom HIV. San Francisco je znan po strpnosti do istospolnih skupnosti, eden največjih in nevidnih sovražnikov konec osemdesetih let pa je bil prav virus HIV. Ko je bila bolezen na vrhuncu, so ljudje dobesededno izginjali.

Podobno kot njegov oče, fizik dr. Anton Peterlin, je tudi dr. Boris Matija Peterlin v Združenih državah našel najboljše okolje za znanstveno raziskovanje, čeprav so se ti v času predsedovanja Georga W. Busha bistveno poslabšali. Država je takrat podpirala le velike znanstvene projekte, finančno podprtih pa je bilo naenkrat manj kot desetina raziskovalnih predlogov.

Trenutno najbolj znan Peterlin - z najdaljšim člankom v Wikipediji - pa je bržkone Matijev sin Anton. Pred načrtovanim študijem medicine se je posvetil nogometu. Igral je že v prvi angleški ligi, zdaj pa je eden najboljših strelcev v Plymouthu. Podobno uspešen je tudi drugi sin, ki je veslač in študent Univerze Stanford. Upa, da se bo leta 2012 udeležil olimpijskih iger v Londonu.

Med drugim je dr. Peterlin pokomenetiral tudi spremembe v ameriškem zdravstvu in moč zavarovalnic in farmacevtske industrije, ki jih zavirajo. Če bi bili zavarovani vsi, bi bili stroški nižji, a dobrih standardov, na katerih bi zgradili nov zdravstveni sistem, še ni. Meni, da ameriške oblasti različne zdravstvene modele šele testirajo, podobno kot so v začetku 20. stoletja testirali modele kmetijstva.


Nedeljski gost

875 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. Boris Matija Peterlin prihaja na obisk iz San Francisca. Profesor medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi, ki v svojem laboratoriju raziskuje molekularno biologijo in imunologijo

26.09.2010


Profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF

Dr. Boris Matija Peterlin se je rodil v Ljubljani. Po selitvi očeta - fizika dr. Antona Peterlina in družine v Nemčijo, nato pa še v Združene države Amerike, se je posvetil študiju medicine: najprej na univerzi Duke in nato še na Harvardu.

Zdaj je dr. Peterlin redni profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF v San Franciscu.

Njegovi največji znanstveni prispevki so s področja boja proti AIDS-u, ki je pripomoglo k boljšemu razumevanju sestave in delovanja virusa HIV. V svojih znanstvenih laboratorijih, pogosto gosti tudi mlade in obetavne slovenske raziskovalce.

Dr. Peterlin opisuje svoje delovno okolje v bolnišnici UCSF, ki sodi med najboljše v državi in razloži, kdaj in kako se je prvič srečal z virusom HIV. San Francisco je znan po strpnosti do istospolnih skupnosti, eden največjih in nevidnih sovražnikov konec osemdesetih let pa je bil prav virus HIV. Ko je bila bolezen na vrhuncu, so ljudje dobesededno izginjali.

Podobno kot njegov oče, fizik dr. Anton Peterlin, je tudi dr. Boris Matija Peterlin v Združenih državah našel najboljše okolje za znanstveno raziskovanje, čeprav so se ti v času predsedovanja Georga W. Busha bistveno poslabšali. Država je takrat podpirala le velike znanstvene projekte, finančno podprtih pa je bilo naenkrat manj kot desetina raziskovalnih predlogov.

Trenutno najbolj znan Peterlin - z najdaljšim člankom v Wikipediji - pa je bržkone Matijev sin Anton. Pred načrtovanim študijem medicine se je posvetil nogometu. Igral je že v prvi angleški ligi, zdaj pa je eden najboljših strelcev v Plymouthu. Podobno uspešen je tudi drugi sin, ki je veslač in študent Univerze Stanford. Upa, da se bo leta 2012 udeležil olimpijskih iger v Londonu.

Med drugim je dr. Peterlin pokomenetiral tudi spremembe v ameriškem zdravstvu in moč zavarovalnic in farmacevtske industrije, ki jih zavirajo. Če bi bili zavarovani vsi, bi bili stroški nižji, a dobrih standardov, na katerih bi zgradili nov zdravstveni sistem, še ni. Meni, da ameriške oblasti različne zdravstvene modele šele testirajo, podobno kot so v začetku 20. stoletja testirali modele kmetijstva.


26.12.2010

Spomenka Hribar

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


19.12.2010

Matic Munc - psiholog in socialni delavec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


12.12.2010

Big Food Mama

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


05.12.2010

Ciril Horjak, ilustrator in človek, predan stripu

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.11.2010

Tadej Zupančič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


21.11.2010

Katarina Srebotnik - Igralka, ki je zaznamovala slovenski tenis v zadnjih desetih letih

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


14.11.2010

Zdenko Savšek, razvojni inženir iz Trbovelj, pravi, da je tudi v strojništvu potrebno imeti srce. . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


07.11.2010

Janez Hočevar Rifle

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


31.10.2010

Kari Klemelä

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


24.10.2010

Goran Klemenčič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


17.10.2010

Prof.dr. Renata Salecl, znanstvenica leta

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


10.10.2010

Rok Fazarinc

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


03.10.2010

Joe Valenčič - Ameriški Slovenec iz Clevelanda, zgodovinar, filmar, raziskovalec in izvrsten poznavalec vsakovrstnih dosežkov in zgodb vseh generacij naših izseljencev v Ameriki.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


19.09.2010

Simon Kardum

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


12.09.2010

Nataša Brajdič Slivšek, prva romska policistka v Sloveniji in Evropi

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


05.09.2010

Gregor Aljančič, človek, ki je vse življenje tako ali drugače povezan s podzemljem. Poleg tega, da je zavzet jamar, se v jami nahaja tudi njegovo delovno okolje ...

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


29.08.2010

Dr. Zlata Remškar

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


22.08.2010

Ciril Zlobec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


15.08.2010

Klavdij Palčič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 35 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov