Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Veliki Britaniji ima ljubiteljska ornitologija precej daljšo tradicijo kot pri nas. Društvo Royal Society for Protection of Birds je nastalo leta 1899 in je danes – z več kot milijon člani – eno največjih ornitoloških društev na svetu. Kako se angleški “tvičerji” razlikujejo od slovenskih “ptičarjev”, kako lahko pticam pomagamo tudi če nismo ornitologi in kako se svobodni svet ptic spreminja zaradi človeka, nam je po polnoči razložil ljubiteljski ornitolog in avtor spletne strani gnezdilnice.si Aleksander Pritekelj z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Ptice so simbol svobode
Ljudje ptice od nekdaj povezujemo s svobodo. Morda temu med drugim botruje dejstvo, da lahko ptice počno tisto, česar mi ne moremo – letijo.
“Ptice so bile že od nekdaj simbol svobode za nas v vseh kulturah. Ljudje so zbirali njihova peresa, občudovali njihova gnezda, občudovali njihovo lepo petje, lepo perje. Ali pa hitrost in učinkovitost pri lovu. To so recimo ujede. Tudi udomačene so bile v te namene, da so pomagale pri lovu. Recimo azijska stepska ljudstva še danes lovijo z orli.”
Čeprav afriški noj in novozelandski kivi ne poznata svobode neba, saj ne letita, pa to ne pomeni, da sta manj svobodna. Zelo uspešno sta se namreč prilagodila naravnim razmeram in razvila čudovito sposobnost preživetja v naravi. Največja ptica na svetu ostaja noj, ki lahko v višino doseže 2,7 metra, najmanjša pa čmrlji kolibri iz južnoameriških pragozdov, ki tehta zgolj gram in pol.
Aleksander Pritekelj je svojo ljubezen do opazovanja ptic spoznal zaradi svojih starih staršev, ki so v zimskem času krmili pernata bitja. Otroci so tako zvedavo opazovali sinice, brgleze, šoje in poljske vrabce, ki so se zadrževali na okenskih policah. V hlevu pa je seveda gnezdila nepogrešljiva kmečka lastovka.
Kmečka lastovka buri domišljijo naših poslušalk in poslušalcev
Čeprav živimo v 21. stoletju in lahko rečemo, da o pticah vemo veliko, smo še daleč od tega, da bi vedeli vse. Zanimivo vprašanje, ki ostaja skrivnost in buri domišljijo ornitologov, je: Zakaj kmečka lastovka gnezdi samo v hlevu?
“Kmečka lastovka ne gnezdi več v naravnih gnezdiščih in niti ne vemo, kje so bila in kakšna so bila. Domnevamo, da so bile to skalne stene, tako kot recimo še vedno v naravi gnezdi mestna lastovka. Kdaj se je tako prilagodila človeku, da gnezdi samo v gospodarskih poslopjih … tudi to je skrivnost, ampak vsekakor je to že par tisočletij.”
Poklicala nas je Tatjana iz Stične in nas opozorila na to, da so lastovke dobri starši, saj svoje gnezdo precej goreče varujejo.
Štorklje, mačke in prazne krmilnice
Okoli pol ene ure zjutraj nas je poklical tudi poslušalec Jure in z nami delil svoja razmišljanja o štorkljah. Opozoril je na gnezdo v bližini Ljubljane.
Poklical nas je tudi Brane, ki s pomočjo krmilnice hrani ptice v bližini svojega doma. Zaskrbljen je vprašal zakaj ga od novega leta naprej ptice ne obiskujejo več.
To je le nekaj nočnih utrinkov. Telefonskim klicem, obogatenim z odgovori našega tokratnega sogovornika, lahko prisluhnete v arhivu oddaje Nočni obisk. Ljubiteljski ornitolog Aleksander Pritekelj nam ob tem polaga na srce, da ljudje po navadi veliko neumnosti počnemo nevede, posledice naših dejanj pa se prenašajo na rastline in živali, ki živijo v naravi. Obrnite se na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in se udeležite kakšnega predavanja o pticah, lahko pa se preizkusite v uvajanju za delo ornitologa.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V Veliki Britaniji ima ljubiteljska ornitologija precej daljšo tradicijo kot pri nas. Društvo Royal Society for Protection of Birds je nastalo leta 1899 in je danes – z več kot milijon člani – eno največjih ornitoloških društev na svetu. Kako se angleški “tvičerji” razlikujejo od slovenskih “ptičarjev”, kako lahko pticam pomagamo tudi če nismo ornitologi in kako se svobodni svet ptic spreminja zaradi človeka, nam je po polnoči razložil ljubiteljski ornitolog in avtor spletne strani gnezdilnice.si Aleksander Pritekelj z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Ptice so simbol svobode
Ljudje ptice od nekdaj povezujemo s svobodo. Morda temu med drugim botruje dejstvo, da lahko ptice počno tisto, česar mi ne moremo – letijo.
“Ptice so bile že od nekdaj simbol svobode za nas v vseh kulturah. Ljudje so zbirali njihova peresa, občudovali njihova gnezda, občudovali njihovo lepo petje, lepo perje. Ali pa hitrost in učinkovitost pri lovu. To so recimo ujede. Tudi udomačene so bile v te namene, da so pomagale pri lovu. Recimo azijska stepska ljudstva še danes lovijo z orli.”
Čeprav afriški noj in novozelandski kivi ne poznata svobode neba, saj ne letita, pa to ne pomeni, da sta manj svobodna. Zelo uspešno sta se namreč prilagodila naravnim razmeram in razvila čudovito sposobnost preživetja v naravi. Največja ptica na svetu ostaja noj, ki lahko v višino doseže 2,7 metra, najmanjša pa čmrlji kolibri iz južnoameriških pragozdov, ki tehta zgolj gram in pol.
Aleksander Pritekelj je svojo ljubezen do opazovanja ptic spoznal zaradi svojih starih staršev, ki so v zimskem času krmili pernata bitja. Otroci so tako zvedavo opazovali sinice, brgleze, šoje in poljske vrabce, ki so se zadrževali na okenskih policah. V hlevu pa je seveda gnezdila nepogrešljiva kmečka lastovka.
Kmečka lastovka buri domišljijo naših poslušalk in poslušalcev
Čeprav živimo v 21. stoletju in lahko rečemo, da o pticah vemo veliko, smo še daleč od tega, da bi vedeli vse. Zanimivo vprašanje, ki ostaja skrivnost in buri domišljijo ornitologov, je: Zakaj kmečka lastovka gnezdi samo v hlevu?
“Kmečka lastovka ne gnezdi več v naravnih gnezdiščih in niti ne vemo, kje so bila in kakšna so bila. Domnevamo, da so bile to skalne stene, tako kot recimo še vedno v naravi gnezdi mestna lastovka. Kdaj se je tako prilagodila človeku, da gnezdi samo v gospodarskih poslopjih … tudi to je skrivnost, ampak vsekakor je to že par tisočletij.”
Poklicala nas je Tatjana iz Stične in nas opozorila na to, da so lastovke dobri starši, saj svoje gnezdo precej goreče varujejo.
Štorklje, mačke in prazne krmilnice
Okoli pol ene ure zjutraj nas je poklical tudi poslušalec Jure in z nami delil svoja razmišljanja o štorkljah. Opozoril je na gnezdo v bližini Ljubljane.
Poklical nas je tudi Brane, ki s pomočjo krmilnice hrani ptice v bližini svojega doma. Zaskrbljen je vprašal zakaj ga od novega leta naprej ptice ne obiskujejo več.
To je le nekaj nočnih utrinkov. Telefonskim klicem, obogatenim z odgovori našega tokratnega sogovornika, lahko prisluhnete v arhivu oddaje Nočni obisk. Ljubiteljski ornitolog Aleksander Pritekelj nam ob tem polaga na srce, da ljudje po navadi veliko neumnosti počnemo nevede, posledice naših dejanj pa se prenašajo na rastline in živali, ki živijo v naravi. Obrnite se na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in se udeležite kakšnega predavanja o pticah, lahko pa se preizkusite v uvajanju za delo ornitologa.
Na nočni obisk prihaja medena kraljica Tadeja Vidmar, mlada čebelarka, ki se ukvarja s pridobivanjuem medu, apiterapijo in celo z vzrejanjem matic. Tudi njena diplomska naloga nosi tak naslov: Uspešnost prašenja matic z zamikanjem paritvenih letov matic in trotov. Kako pomembni so troti, čeprav se zdi, da nimajo posebnih nalog in jih matice izženejo iz panja, kako organizirana je čebelja družina, ki deluje kot super organizem? O tem z nočno gostjo, pa tudi o kakovosti slovenskega medu, zdravilnih učinkih in posebnostih naše delavne in mirne kranjske čebele. Tadeja VIdmar tudi pravi, da opazovanje čebel pomirja, čebelarstvo se je kot meditacija pojavljajo že skozi zgodovino. Pri čebelah se veliko naučiš že pri samem opazovanju, zato se čebelarstva ne more naveličati.
V tokratni oddaji Nočni obisk gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.
Na nočni klepet prihaja Gvido Polanc, podjetnik, ki že mnoga leta uspešno organizira koncerte domačin in tujih glasbenikov in je menedžer svetovno priznane skupine Perpetuum Jazzile. Kakšno je njegovo delo? Je res tako sanjsko, kot mnogi mislijo?
Po »petkovem obisku« »bara odrešitve«, ko je svet kot »ringelšpil«, se »včasih zjutraj«, »dan potem« »tista budala« obleče kot »vesoljci«, pa če ima »rojstni dan« ali ne. Si pa privošči »restan krompir« preden gre »v gore«, a »prerokba« pravi, da ga bo ujel »prepih«. Dokaj nenavaden sestavek tvorijo besede, ki so hkrati tudi naslov skladb, ki so svoj domek našle na zgoščenki Prepih skupine Grešna sapica. Član te skupine, ki pa je ne le glasbenik, temveč tudi priznan ilustrator in »stripar«, bo gost nočnega programa, v katerem bo predstavil tako glasbeno skupino Grešna sapica, nekoč znano kot Cinca Marinca, ki se poigrava z irskim melosom, kot tudi svoje drugo ustvarjalno delovanje, ki sega čez meje naše prelestne kokoške.
»Kljub vsem težavam, ki sem jih imela z mojim Dandijem, sem uspela prevoziti eno težjo kolesarsko dirko na svetu Atlas Mountain Race. Še bolj sem se spoznala, ko verjameš in zaupaš sebi! Bilo je noro, ni me ustavil ne sneg, ne pesek in ne veter!« Tako je na svojem FB profilu zapisala Bernarda Jurič, ko je uspešno končala ultramaratonsko gorsko preizkušnjo v Maroku.
Kaže, da je najhujši mraz mimo. Upajmo, da novih hladnih valov, ki bi pomorili cvetoče drevje tako kot predlani, ne bo več. Zelene poti na griče bodo, kot bi mignil, polne sprehajalcev in nas lovcev na sončne žarke. Noči pa so še vedno hladne in samotne.
Ali veste, kje je grobnica edinega kralja, ki je pokopan v Sloveniji? To je na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer so v grobnici pokopani zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov. A Kostanjevica skriva še številne druge zaklade: cerkev, okrašeno s štukaturami iz 17. stoletja, samostansko knjižnico s številnimi knjižnimi biseri in z več kot 30 prvotiski ter drugo največjo zbirko vrtnic burbonk v Evropi. Ob pomembnih jubilejih, ki jih letos praznujeta cerkev in frančiškanski samostan, je Karin Zorn Čebokli na nočni klepet povabila patra Nika Žvoklja in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minko Osojnik, odgovorno konservatorko za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine.
ʺŽivali so zanesljive, mnoge med njimi polne ljubezni, pristne v svoji naklonjenosti, predvidljive v svojih dejanjih, hvaležne in zveste. Zahtevni standardi za človeka,ʺ je le ena izmed misli o živalih. Osnovno človekovo poslanstvo je tudi skrb za živali, te nam pomagajo, da odkrijemo in izrazimo tisto najboljše in najlepše v sebi. Naše ljubeče skrbi ne znajo povrniti v človeškem jeziku, a ga skozi neverjetna subtilna, vdana sporočila, v katerih ni nikakršnega pretvarjanja, nadomeščajo s presenetljivem bogastvom telesnih signalov. Živali so resnično ljubeča bitja, v trenutku popravijo naše razpoloženjem ter dobro vplivajo na naše duševno, telesno in tudi socialno zdravje. Dr. Emil Senčar iz ptujske veterinarske bolnišnice živi v tesnem sožitju z živalskim kraljestvom. Sedežna garnitura v njegovi dnevni sobi je s kosmatinci pogosto tako zasedena, da nima kam sesti, pove ljubeče. Kot da bi živali častil, se zdi, je njihov zaščitnik in dobrotnik. O njegovi nerazdružljivi povezanosti z njimi boste veliko slišali po polnoči.
Na TV Slovenija se od januarja predvaja dokumentarno-igrana serija Inhumanum – Umori na Slovenskem, ki iz različnih zornih kotov osvetljuje nekatere najodmevnejše zločine pri nas, mnenja pa deli tudi zaradi nazornih uprizoritev. Več o tem nam bosta povedala protagonista Boštjan Brezovnik, ki je napisal tudi scenarij, in novinar Janez Krušič, ki je poskrbel za dokumentarni del.
Kurt Vonnegut je ljubezenske zgodbe objavljal v tednikih Colliers, Cosmopolitan , Ladies Home Journal, Saturday Evening Post in drugih ter s honorarji vzdrževal svojo veliko družino. Skozi izbor avtorjevih zgodb se je prav na Valentinovo sprehodila voditeljica Nada Vodušek.
Na klepet je prišel prekmurski glasbenik in ambasador etno glasbe z romsko dušo, Vlado Kreslin, ki je lani zaznamoval svoje tridesetletno delovanje oziroma kot ga je sam poimenoval »Kreslinovanje«. Skozi pogovor in glasbo smo se sprehodili skozi tri desetletja dolgo glasbeno pot, številne koncerte in glasbeno udejstvovanje doma in v tujini. Premierno smo zavrteli tudi novo skladbo.
V noči s sobote na nedeljo na nočni obisk prihaja pisateljica, publicistka in scenaristka Nina Kokelj. Je večkrat nagrajena avtorica petih romanov, mladinskega romana ter številnih slikanic. Je tudi strokovna sodelavka projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, v okviru katerega nastajajo nove zvočne vsebine za najmlajše in ranljive skupine. V okviru projekta se razvija Bolnišnični radio Pediatko, za katerega nastajajo nove radijske igre tudi izpod njenega peresa. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V prvi uri nočnega programa smo k pogovoru povabili kustosa-pedagoga Davida Kožuha iz Goriškega muzeja. V tej osrednji muzejski ustanovi na širšem Goriškem so se pred leti z razstavo Igre moje mladosti prvič približali oziroma prilagodili svojo dejavnost tudi slepim in slabovidnim. Sledila je še vrsta odmevnih dogodkov – tako za širšo, splošno javnost kot tudi za ranljive skupine. Da so predvsem zadnjim muzejske zbirke dostopne in prilagojene je velika zasluga prav našega tokratnega nočnega gosta. Poleg njega vam v popotovanju skozi noč predstavimo še dve knjižni novosti – o razvoju izolske kirurgije in izvornem ozadju slovenskega besedotvorja. S pomočjo morskega biologa se podamo v globine spoznavat podvodni živelj, v slovenski Istri pa se seznanimo tudi z novostmi blagovne znamke Love Istria. V sobotnem nočnem programu, ki ga je pripravil novinar Valter Pregelj, vam postrežemo še z utrinkom iz novega dnevnega centra za starejše na Goriškem, manjkale pa ne tudi kulturno-umetniške vsebine.
Po vrnitvi s turneje po Argentini, na kateri je imel številne solistične koncerte za tam živeče Slovence, se mu je porodila ideja o samostojnem nastopu: koncertu s klavirjem. Začel je novo pot, ki pomeni odmik od njegovega dosedanjega glasbenega ustvarjanja. Glasbenik poskuša pop postaviti na tirnice klasične, simfonične glasbe. V tem glasbenem slogu nastajajo tudi njegove nove pesmi, prepojene z romantiko in čustvi. Na nočni obisk pride Primorec Gianni Rijavec.
Gostja nočnega obiska je bila Klara Širovnik. Novinarka in pred leti prejemnica debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki je s svojimi reportažami o ljudeh z obrobja družbe prinesla svež veter v žanr reportažnega novinarstva.
Pesnik umre, poezija živi. Niti postara se ne, tudi če je njen jezik starinski, tudi če nekaterih besed ne izgovarjamo več v današnjem vsakdanu. Vse, o čemer poje poet, je skupno, zato ostaja v mislih in srcih ljudi skozi prostor in čas. Četudi je ostal en sam verz, droben okrušek, ki se je zasidral v spominu in ga brez truda lahko zmeraj znova zrecitiramo na pamet. Ali pa cela pesem, ki smo se je naučili, a ne vemo več natanko kdaj in zakaj. Poezija nam je dana, da jo živimo. Pesem na dan prežene banalnosti stran. Zato slavimo pesnike. To noč bomo slavili Prešerna. Z glasbo, besedo in z vami, dragi poslušalci in poslušalke.
Prostor ob robu gozda je košček zemlje v Pristavi pri Celju, na katerem sta nekoč stali lončarija in kmetija. V zadnjih letih se tu spet prebuja iskra življenja. Delavne ročice, strast do narave in odstiranje srčnih želja so zanetile zgodbo Sobivanja ob gozdu. Njen utrip nam bo približal Miha Belak, ki je resnični klic začutil v prenovi starega posestva ter graditvi skupnosti, ki stremi k sonaravnemu načinu življenja in življenju v harmoniji z vsemi živimi bitji.
Liana Buršič je tokrat v Nočnem obisku gostila glasbenika, ki živita z in za glasbo - pevko Moniko Avsenik, vnukinjo legendarnega Slavka Avsenika, ter basista Anžeta Langusa Petrovića - Dagija. Zaupala sta nam kar nekaj dragocenih zgodb, ki javnosti o svetovni ikoni slovenske narodnozabavne glasbe niso znane.
Tokatna Noč šansonov bo posvečena tako imenovanemu chanson grivoise, opolzkim ali žgečkljivim šansonom, ki je bil poseben žanr, priljubljen v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Peli nam bodo med drugim Charlus, Victor Léjal, Félix Mayol, Dranem, Dalbret, Montél, Paul Lack in Nitta-Jo.
Na nočni klepet prihaja Aleksandra Kelc, po poklicu grafična oblikovalka, sicer pa pisateljica, slikarka, fotografinja in učiteljica za osebni razvoj. Spregovorili bomo o njenem delu in samooskrbi, h kateri stremi. Z njo bo klepetal Robert Zajšek.
Neveljaven email naslov