Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bazarji semen in sadik, modularni vrtovi, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi v mestih vse bolj zavedamo kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh. V Nočnem obisku bo Darja Pograjc z ekonomistko, neodvisno aktivistko samooskrbe in pobudnico akcije Oskrbimo Slovenijo Ireno Rotar spregovorila o urbanem vrtičkarstvu ter o pomenu samooskrbe, pravične ekonomije in spoštovanja tradicije. Prisluhnite nam po polnoči.
Slovenija pridela zgolj 35% zelenjave za potrebe svojih prebivalk in prebivalcev. Bolje nam gre na področju mleka (100% preskrba) in na področju jabolk (102% preskrba). “Zelo pod povprečjem je svinjsko meso, ker je vsa ta industrija razpadla. Najslabše pa je na področju ostalega sadja. To je pa zelo, zelo na nizki ravni,” pravi ekonomistka in neodvisna aktivistka samooskrbe Irena Rotar. Samooskrba je osnova za neodvisnost in zdravje. Irena upanje polaga na mlade, ki se svoje vloge v družbi vse bolj zavedajo.
Žledolom, naravna katastrofa, ki je pred dobrim letom številne Slovence odrezala od sveta, je bil resno svarilo. “Nič nas ne sme presenetiti,” poudarja Irena Rotar. Predloge, ki jih podaja v Eko civilni iniciativi Slovenije, dopolnjuje z življenjsko prakso. Zaveda se, da ne moremo živeti v milnem mehurčku.
Bazarji semen in sadik, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi ljudje v mestih vse bolj zavedajo, kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh, predvsem pa je začetek, ki vodi do trajnostnih sprememb. Kot potrošniki se moramo zavedati, da je moč v naših rokah oz. denarnicah.
“Ko smo šli to raziskovat smo ugotovili, da smo izgubili 85% semen in da je samo 15% semen še slovenskih avtohtonih. In kaj zdaj naredit? Zamislili smo si akcijo Štafeta semen.”
Globalizacija in urbanizacija sta prišli hitro, morda prehitro, da bi nanju znali odreagirati. Zato smo se jima prepustili. Danes ugotavljamo, da smo storili napako. Narava sama nas opominja na to in zdi se, da se ponovno učimo, kako ji prisluhniti. Učimo se z urbanim vrtičkanjem, z vzpostavljanjem iniciativ, s spoštovanjem tradicije in z odkrivanjem pomena pravične ekonomije. “Tisti, ki pišejo zakone, jih pišejo tako, da njim ustreza,” dodaja eko gverilka Irena Rotar.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bazarji semen in sadik, modularni vrtovi, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi v mestih vse bolj zavedamo kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh. V Nočnem obisku bo Darja Pograjc z ekonomistko, neodvisno aktivistko samooskrbe in pobudnico akcije Oskrbimo Slovenijo Ireno Rotar spregovorila o urbanem vrtičkarstvu ter o pomenu samooskrbe, pravične ekonomije in spoštovanja tradicije. Prisluhnite nam po polnoči.
Slovenija pridela zgolj 35% zelenjave za potrebe svojih prebivalk in prebivalcev. Bolje nam gre na področju mleka (100% preskrba) in na področju jabolk (102% preskrba). “Zelo pod povprečjem je svinjsko meso, ker je vsa ta industrija razpadla. Najslabše pa je na področju ostalega sadja. To je pa zelo, zelo na nizki ravni,” pravi ekonomistka in neodvisna aktivistka samooskrbe Irena Rotar. Samooskrba je osnova za neodvisnost in zdravje. Irena upanje polaga na mlade, ki se svoje vloge v družbi vse bolj zavedajo.
Žledolom, naravna katastrofa, ki je pred dobrim letom številne Slovence odrezala od sveta, je bil resno svarilo. “Nič nas ne sme presenetiti,” poudarja Irena Rotar. Predloge, ki jih podaja v Eko civilni iniciativi Slovenije, dopolnjuje z življenjsko prakso. Zaveda se, da ne moremo živeti v milnem mehurčku.
Bazarji semen in sadik, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi ljudje v mestih vse bolj zavedajo, kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh, predvsem pa je začetek, ki vodi do trajnostnih sprememb. Kot potrošniki se moramo zavedati, da je moč v naših rokah oz. denarnicah.
“Ko smo šli to raziskovat smo ugotovili, da smo izgubili 85% semen in da je samo 15% semen še slovenskih avtohtonih. In kaj zdaj naredit? Zamislili smo si akcijo Štafeta semen.”
Globalizacija in urbanizacija sta prišli hitro, morda prehitro, da bi nanju znali odreagirati. Zato smo se jima prepustili. Danes ugotavljamo, da smo storili napako. Narava sama nas opominja na to in zdi se, da se ponovno učimo, kako ji prisluhniti. Učimo se z urbanim vrtičkanjem, z vzpostavljanjem iniciativ, s spoštovanjem tradicije in z odkrivanjem pomena pravične ekonomije. “Tisti, ki pišejo zakone, jih pišejo tako, da njim ustreza,” dodaja eko gverilka Irena Rotar.
Z dolgoletno vodjo podružnične šole v Senožečah Ado Škamperle se pogovarjamo o tem, kako je minil prvi teden zaprtih šol in kako so se v manjših krajih pripravili na šolanje na daljavo. Sogovornica je tudi zborovodja Mešanega pevskega zbora, in petje ima, kot pravi, tudi zdravilen učinek. Nočni program povezuje Tjaša Škamperle.
Noč glasbe, ugank, prijetne družbe in prijazne besede. Znanih in manj znanih pesmi in ugank, ki jih je napisal Franc Ankerst. Vaša družba po telefonu. Dobra kombinacija kratke in zanimive noči, z vami pa Lucija Grm.
Jože Protner je zanimiv sogovornik. Z njegovo pomočjo se spominjamo 25 letnice uspešnih prizadevanj za selitev sedeža Pošte Slovenije v Maribor. Šlo je za potezo, ki je žal do današnjih dni ostala eden ne prav pogostih primerov decentralizacije osrednjih ustanov in družb pri nas.
V teh dneh radio poslušalk in poslušalčev tudi ponoči ne pušča samih. Noč je na Prvem vsakič drugačna. Tudi če gostov ni, voditelji odtisnejo svoj pečat in so zvesti spremljevalci tistih, ki bedijo. Z vami - Nada Vodušek.
Na krilih močne bonace, kot se je pošalil, je oktobra lani sredi Tržaškega zaliva premagal tekmece in slavil na prestižni Barkovljanki oz. Barcolani. Z jadrnico Morning Glory se spogleduje z nastopi na regatah v Sredozemlju in na Atlantiku, v spominih pa se koprski jadralec Gašper Vinčec rad vrača na prehojeno pot, na kateri sta tudi dva nastopa na olimpijskih igrah. Je iskriv sogovornik in v pogovoru s Sandijem Škvarčem se bo predstavil tudi v nočnem obisku.
Simon Bučar je tehnik zdravstvene nege, vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj diatonične harmonike in od leta 2011 vodja Glasbene šole Bučar. Življenje posveča glasbi, pridno nastopa s svojim triom, sodeluje s številnimi glasbeniki in obenem skrbi za to, da njegovi učenci dosegajo lepe uspehe kot samostojni godci in kot člani ansamblov. Uživa ob načrtovanju in pripravi glasbenih projektov - zasebni glasbeni vrtec je le ena od idej, ki si jo želi uresničiti v bližnji prihodnosti.
Na klepet prihaja dr. Janja Tekavc, diplomirana fizioterapevtka in psihologinja. Že dobro desetletje deluje na področju ohranjanja, spodbujanja in ozaveščanja pomena zdravja z vodenjem telesne vadbe za različne ciljne skupine. Piše tudi poljudne in strokovne članke na to temo. Oddajo pripravlja Robert Zajšek.
Vznemirjajo ga besedila. Klasična, dramska, filozofska. Zato ne preseneča, da je v zadnjih dveh letih na oder postavil Shakespearjevega Kralja Leara, Platonov simpozij in za svoje diplomsko delo izbral Ljudožerce Gregorja Strniše. Izvirne in prodorne uprizoritve. O čem in kako kako razmišlja najmlajša generacija gledaliških režiserjev, v pogovoru z Luko Marcenom, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Slovenijo obišče vsakih nekaj mesecev in ob prihodu ne glede na vreme in letni čas najprej skoči v jezerce ob izviru Kamniške Bistrice. Francoz Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche je sicer v Sloveniji 10 let tudi živel, si tu ustvaril družino, se naučil slovensko, sodeloval z različnimi mladinskimi, kulturnimi in prostovoljskimi organizacijami, ustanovil popotniški festival ter se navdušil nad gasilskimi veselicami v Halozah in »vrtičkarstvom« Slovencev. Zanimivega in zabavnega sogovornika z bogatimi izkušnjami življenja v različnih evropskih državah bo v Nočnem obisku po polnoči gostila Andreja Čokl.
V nedeljo je 8. marec – mednarodni dan žensk. Praznik je zaznamovan z bojem za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Boj, čeprav trd in glasen, kljub nekaterim izborjenim pravicam še danes ni končan. Na Nočni obisk prihaja sociologinja in antropologinja Nika Kovač. Opozarja na krivice, ki se dogajajo najšibkejšim, na izkoriščanje delavcev, na neprimeren odnos do žensk in spolno nasilje. Zavzema se za enakopravnost in za tak svet, v katerem peščica najbogatejših ne bi imela vsega, vsi preostali pa bi se morali zadovoljiti z vse manj. Niki Kovač prisluhnite v noči na nedeljo. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Dr. Vladimir Ivović je predstojnik Oddelka za biotsko raznovrstnost na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Je medicinski entimolog, ki jih je v Evropi samo kakšnih dvajset. Vprašanje o stanju biotske raznovrstnosti ne pozna enoznačnega odgovora, pravi.
»Užitek humorja predstavlja največjo duhovno svobodo,« je zapisal pesnik, pisatelj in dramatik Friedric Hebbel. Nocojšnja noč nam prinaša humoreske izpod peres slovenskih pisateljev in humoristov. Pravijo, da nam manjka humor. Res? V Nočnem obisku dokazujemo nasprotno.
Damian Buraczewski je Poljak, ki že skoraj pet let živi v Sloveniji. Tukaj se je prvič srečal z vinom in se dobesedno »zapisal« vinu in vinski trti. Njegov blog, v katerem piše izključno o slovenskih vinih, je bil nagrajen kot najboljši vinski blog na Poljskem. Damian si z družino v Sloveniji pravkar ustvarja tudi dom.
Jadranko Juras poznamo kot pevko zabavne in klasične glasbe. Petje jo osrečuje, kakor jo osrečujejo tudi živali, ki jih obravnava kot sebi enake in z njimi tako tudi komunicira. V nočnem programu bosta predvsem o lepih plateh življenja komunicirali Lidija in Jadranka.
V preteklih desetletjih so se v spolnosti zgodile velike spremembe, zdi se, da tabujev ni več. Ali to drži? Imamo pol stoletja po seksualni revoluciji končno zadovoljujoče spolno življenje? Ovir na poti do užitka je še vedno kar nekaj, med njimi napačna komunikacija, nepoznavanje lastnega telesa in pomanjkanje znanja o spolnosti. Na spletu lahko najdete veliko odgovorov na številna vprašanja, zdaj je tam tudi novi igrano-dokumentarni podkast o spolnosti »Evolucija užitka«. V njem Eva in Luka na poseben način raziskujeta osebne zgodbe o spolnem življenju, ponujata odgovore strokovnjakov in odpirata prostor za iskrene pogovore o spolnosti. Prvo epizodo vam v poslušanje ponujamo tudi v tokratnem nočnem programu.
Čisto v uvodu meteorološke pomladi gremo na morje! Ta prostrani vodni svet zagotavlja življenje najrazličnejšim organizmom in odpira celo vrsto raziskovalnih vprašanj in izzivov. Je pravo vesolje dogajanja. Tudi z vesoljem se je tokratni nočni gost raziskovalno že ukvarjal. Dr. Martin Vodopivec je znanstveni sodelavec Morske biološke postaje. Ukvarja se z oceanografskim in biološkim modeliranjem, pri svojem delu pa prepleta fiziko in biologijo. V doktoratu se je ukvarjal z meduzami in o njih se vedno z veseljem pogovarja, pravi. Na nočnem obisku, v nedeljo malo po polnoči, pa nam bo pripovedoval tudi o tem, kako se skozi leta v morju spreminja produkcija organskih snovi, pa o svojih izkušnjah iz Norveške in Portugalske ter o morju drugih radovednosti, ki se jim še rad posveti. Dr. Martina Vodopivca je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Jakob Nedoh uspešno nastopa v svetu mešanih borilnih veščin. Preden se je lotil borilnih športov, se je resno ukvarjal z rokometom. Triindvajsetletni Koprčan se je štirikrat boril po profesionalnih pravilih, vpisal je tri zmage in en poraz. Nekoč si želi tudi borb v najelitnejšem tekmovanju UFC. Nedoh velja za nepopustljivega borca, ki se vselej bori do konca. Z uspešnim športnikom bo klepetal Primož Čepar.
Na nočni obisk prihaja neutrudni raziskovalec višav, globin in živalstva Kazimir Drašlar - Mikec. V alpinistično šolo je stopil konec petdesetih let prejšnjega stoletja in pisal zgodovino tega športa do zgodnjih sedemdesetih let. Med njegove pomembnejše vzpone sodijo preplezana zahodna stena malega Druja, v kateri je osvojil tudi Bonattijev steber, v slovenskih gorah pa ga je zaznamovala prva dokončana prvenstvena smer v Sfingi v Triglavski severni steni, ki jo je preplezal z Alešem Kunaverjem. Alpinistične odprave so ga odpeljale proti Svalbardu, Hindukušu in Anapurni II, na vrhu katere je stal leta 1969. S Kazimirjem Drašlarjem – Mikcem bomo po polnoči govorili o zgodovini slovenskega alpinizma in učnih letih slovenskega himalajizma.
V goste prihajata Andrej in Ida, mariborski duo z akustično avtorsko glasbo. Navdihuje ju starejša pop, rock, folk in progresivna glasba iz 60-ih let. Opisujeta se kot »deklina z levega in pubec z desnega brega reke Drave«. Igrata »malo veselo, malo otožno, malo staro in malo novo«. Predvsem pa z občutkom.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov