Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.
Na nočni obisk so prišli parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se je z gosti pogovarjala Petra Medved.
Anka Vesel se je pred slabimi dvanajstimi leti poškodovala v prometni nesreči, kot sopotnica na motorju. Zaradi poškodbe hrbtenjače v višini 4-5 prsnega vretenca se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku. V zadnjih letih se ji je odprl nov svet. Knjige je zamenjala za kolo in likovno umetnost. Po spletu okoliščin postala športnica.
Anka Vesel pojasnjuje:
Tekmovalno (ročno) kolesarstvo je resen šport, potrebna sta red in disciplina ter veliko odrekanj. Treningi 5x tedensko, v zimskem času še 4x tedensko, vaje za moč ali vzdržljivost. Zavedam se, da sem začela praktično iz nič in tudi moja leta niso ravno mlada. Vendar se trudim in vztrajam. Predvsem pa uživam. Ročno kolesarjenje je zame v prvi vrsti užitek,in neke vrste svoboda ter sredstvo proti krčem in bolečinam. Seveda v veliki meri pripomore k vzdrževanju psihofizične kondicije, ki je, sploh za gibalno ovirane osebe, zelo pomembna.
Primožu Jeraliču se je nesreča se je zgodila leta 2008. Tistega dne, ko se mu je življenjska pot spremenila je smučal. Pri padcu je s hrbtom udaril ob hlod in tako postal paraplegik (danes spastična parapareza). Pred nesrečo je že od svojega 12 leta aktivno treniral atletiko. Potem je moral zaradi poškodbe kolenskih vezi atletiko opustiti. Bil je član slovenske reprezentance, večkratni državni prvak v mnogoboju, imel je tudi državni rekord v mnogoboju. Bil je večkrat podprvak Slovenije v skoku s palico in v teku na ovirah.
Primož Jeralič razlaga:
Moj največji strah je bil, da nikoli več ne bom mogel aktivno in tekmovalno sodelovati pri športu, ki je, moram vam priznati moja droga. Toda imel sem narobe! Šport invalidov me je popeljal v nov svet športnih užitkov. Pokazal mi je, da si lahko še vedno zelo športno dejaven, če to le želiš in če si sprejel svojo usodo takšno kot je. Danes vozim ročno kolo! To je moja nova športna ljubezen, ki traja že nekaj let in moram vam priznati, da so cilji za prihodnost že oblikovani. Treningi in priprave že potekajo in vse je usmerjeno v doseg zastavljenih ciljev. Želim nastopiti na največjih UCI tekmovanjih na svetu, želim biti med najboljšimi in želim nastopiti na paraolimpijskih igrah v RIU 2016.
Alekseja Dolinška je pot med študijem fizike zanesla v svet športa. Tako je začet študij nadaljeval na Fakulteti za šport in diplomiral iz kondicijske priprave kolesarjev.
Združitev sveta znanosti in športa v iskanju meja človeške vzdržljivosti mi predstavlja velik izziv in daje motivacijo na magistrskem študiju Aplikativne kineziologije. V kolesarstvo sem resneje zašel kot dvakratni udeleženec ekstremne kolesarske Dirke okoli Slovenije, kar je bil tudi povod, da sem se srečal z ročnimi kolesarji. Takrat smo v okviru dobrodelne akcije zbrali sredstva za dve tovrstni kolesi. Sedaj, 5 let zatem, kot kolesarski trener in selektor vodim slovensko parakolesarsko ekipo. Poleg tega sem osebni trener rekreativnih kolesarjev.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.
Na nočni obisk so prišli parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se je z gosti pogovarjala Petra Medved.
Anka Vesel se je pred slabimi dvanajstimi leti poškodovala v prometni nesreči, kot sopotnica na motorju. Zaradi poškodbe hrbtenjače v višini 4-5 prsnega vretenca se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku. V zadnjih letih se ji je odprl nov svet. Knjige je zamenjala za kolo in likovno umetnost. Po spletu okoliščin postala športnica.
Anka Vesel pojasnjuje:
Tekmovalno (ročno) kolesarstvo je resen šport, potrebna sta red in disciplina ter veliko odrekanj. Treningi 5x tedensko, v zimskem času še 4x tedensko, vaje za moč ali vzdržljivost. Zavedam se, da sem začela praktično iz nič in tudi moja leta niso ravno mlada. Vendar se trudim in vztrajam. Predvsem pa uživam. Ročno kolesarjenje je zame v prvi vrsti užitek,in neke vrste svoboda ter sredstvo proti krčem in bolečinam. Seveda v veliki meri pripomore k vzdrževanju psihofizične kondicije, ki je, sploh za gibalno ovirane osebe, zelo pomembna.
Primožu Jeraliču se je nesreča se je zgodila leta 2008. Tistega dne, ko se mu je življenjska pot spremenila je smučal. Pri padcu je s hrbtom udaril ob hlod in tako postal paraplegik (danes spastična parapareza). Pred nesrečo je že od svojega 12 leta aktivno treniral atletiko. Potem je moral zaradi poškodbe kolenskih vezi atletiko opustiti. Bil je član slovenske reprezentance, večkratni državni prvak v mnogoboju, imel je tudi državni rekord v mnogoboju. Bil je večkrat podprvak Slovenije v skoku s palico in v teku na ovirah.
Primož Jeralič razlaga:
Moj največji strah je bil, da nikoli več ne bom mogel aktivno in tekmovalno sodelovati pri športu, ki je, moram vam priznati moja droga. Toda imel sem narobe! Šport invalidov me je popeljal v nov svet športnih užitkov. Pokazal mi je, da si lahko še vedno zelo športno dejaven, če to le želiš in če si sprejel svojo usodo takšno kot je. Danes vozim ročno kolo! To je moja nova športna ljubezen, ki traja že nekaj let in moram vam priznati, da so cilji za prihodnost že oblikovani. Treningi in priprave že potekajo in vse je usmerjeno v doseg zastavljenih ciljev. Želim nastopiti na največjih UCI tekmovanjih na svetu, želim biti med najboljšimi in želim nastopiti na paraolimpijskih igrah v RIU 2016.
Alekseja Dolinška je pot med študijem fizike zanesla v svet športa. Tako je začet študij nadaljeval na Fakulteti za šport in diplomiral iz kondicijske priprave kolesarjev.
Združitev sveta znanosti in športa v iskanju meja človeške vzdržljivosti mi predstavlja velik izziv in daje motivacijo na magistrskem študiju Aplikativne kineziologije. V kolesarstvo sem resneje zašel kot dvakratni udeleženec ekstremne kolesarske Dirke okoli Slovenije, kar je bil tudi povod, da sem se srečal z ročnimi kolesarji. Takrat smo v okviru dobrodelne akcije zbrali sredstva za dve tovrstni kolesi. Sedaj, 5 let zatem, kot kolesarski trener in selektor vodim slovensko parakolesarsko ekipo. Poleg tega sem osebni trener rekreativnih kolesarjev.
Še malo, pa bodo po večjih mestih postavili smreke in prižgali praznične lučke. V hladnejših mesecih ob podražitvah energentov začutimo ledene roke, ki nas stiskajo okoli srca. Skrbi res nikoli ne zmanjka, sploh pa ne v času napadov na Ukrajino. Ampak še zmeraj je v ospredju človek, toplina prijateljeve besede.
V Podkraju, vasici nad Ajdovščino na robu Vipavske doline, se je pred 103 leti rodil legendarni slovenski fotograf Edi Šelhaus. Po njegovih stopinjah, gledano seveda iz današnje perspektive, stopa še en Podkrajčan, Alen Milavec, ki se je prav tako izučil za fotografa ter se odločno podal v ta poklic. Naključno srečanje ga je pripeljalo do kolesarskega asa Tadeja Pogačarja in danes je njegov uradni fotograf, kot vrstnika sta stkala tudi pristne prijateljske vezi. Alen Milavec bo svojo zgodbo poklicnega fotografa predstavil v nočnem obisku.
Pred Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov bomo izpostavili, kako pomembno je zavedanje, da imamo samo en planet. Podrobneje bomo predstavili StudioKroG kot pilotni projekt, ki poudarja, da rešitev podnebnih sprememb in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo ni v omejevanju in prepovedovanju, ampak v spodbujanju družbeno odgovornega podjetništva in vzpostavljanja »zdrave tekmovalnosti« osameznikov v družbi. Med drugim ima projekt pomembno vlogo pri reševanju izzivov uporabe zavrženih ladjskih kontejnerjev v poslovne, bivalne, turistične in humanitarne namene. Gostji nočnega programa dr. Marinki Vovk, ekologinji, raziskovalki in direktorici Centra ponovne uporabe bomo med drugim zastavili vprašanje, kako živeti in ustvarjati s čim manjšo porabo virov in energije.
Skrivnosti preteklosti ga vznemirjajo že od malih nog. Raziskovanje mnogoterih plasti zgodovine Slovanov skozi različne vede ga spremlja vso znanstveno kariero. Arheolog, zgodovinar, etnolog in trikratni doktor znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, zadnja leta preučuje kulturni genom Slovencev. Ena od tem, ki ga zaposluje v zadnjem času, je tudi staroverstvo, predkrščansko verovanje, ki naj bi organizirano obstajalo še v 20. stoletju. O tem prinašata vrsto pričevanj knjigi Borisa Čoka in Pavla Medveščka. Za strokovno javnost so bila ta odkritja velik izziv. Letos je izšel tematski zbornik – Staroverstvo v Sloveniji med religijo in znanostjo, posvečen prav tem vprašanjem. Andrej Pleterski pa je zgodovino slovenstva širši javnosti približal v knjigi Kdo smo, Ilustrirana zgodovina slovenstva. Izšla je pred dvema letoma. V njej so poleg besedila, ki razgrinja razvoj naroda in jezika ter opozarja na tisočletne korenine slovenstva, tudi ilustracije Janje Rihter, ki z duhovitimi in aktualnimi prebliski bralca spodbujajo k lastnemu premisleku.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili glasbeno ustvarjalko Ani Frece, ki koncertira kot solistka, sodeluje pa tudi z različnimi glasbenimi zasedbami in orkestri. Hkrati je odlična pianistka in organistka, kot glasbena pedagoginja pa svoje znanje prenaša na nove rodove.
Razvijanje zvočne umetnosti za dojenčke in malčke je eno od poslanstev mednarodnega projekta B-AIR, pri katerem sodeluje Radio Slovenija. S tem namenom je v zadnjem času nastalo več zvočnih iger za najmlajše, med njimi je zgodba o morju, ki je izgubilo svojo pesem. Igro je zasnovala režiserka Saška Rakef, izvirno glasbo je napisala skladateljica Bojana Šaljić Podéšva, strokovna sodelavka pri projektu je bila psihologinja Katarina Kompan Erzar. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V prvi uri programa boste slišali Nejko Selišnik. Kmalu izveste, kdo je gospa s pripravljenostjo na vse, kar prinese ali odnese življenje. Nejka je gospa z nešteto talenti in sposobnostmi. Krasita jo radovednost in neustrašnost pred novimi izzivi.
Ona zgovorna Gorenjka, on ponosen Primorec. 'Ištrijan', če smo natančni. Zdaj skupaj v eni najlepših vasi Slovenske Istre, v Krkavčah, vodita ekološko kmetijo Carcauec, gojita oljke, kakije in ponije. Poročila sta se v tradicionalnih istrskih nošah, zaročno darilo zanjo pa je bil kar oljčni nasad.
Na nočni obisk po polnoči prihaja Bojan Javornik, ki smo ga v vlogi predsednika Zveze ribiških družin Maribor pred dnevi spremljali ob vlaganju ribjega zaroda v staro strugo reke Drave.
Nina Medved se je takoj po diplomi iz germanistike in novinarstva preselila v New York, kjer je s premori živela dobrih deset let. Tam se je prvič srečala z aromaterapijo, ko so jo nekega dne na poti iz šole omamne dišave zvabile v trgovino Enfleurage, najbolj znano newyorško trgovino z eteričnimi olji. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekle, saj je Nina Medved danes ena najbolj strokovno podkovanih in priznanih aromaterapevtk pri nas.
V Noči šansonov se bomo zadrževali v Parizu v prvih dveh desetletij 20. stoletja. Poslušali bomo dva žanra tega obdobja: vélike ljudske valčke in domoljubne pesmi, med šansonjerji pa bom glavno vlogo igral Fragson.
Na nočni obisk prihaja 30-letna logopedinja Jasmin Podveršič, mama dveletnemu sinčku, doma iz Doberdoba na zahodnem robu italijanskega krasa, od koder se je po koncu študija logopedije v Ljubljani in poroki preselila v vasico Čadrg na Tolminskem. Tam z možem Primožem skrbita za družinsko ekološko kmetijo Pri Seljanu, predvsem njune čebele.
Nekaj minut po polnoči v studio prihajata Uroš in Tjaša Steklasa, mlad glasbeni par, ki ustvarja avtorsko glasbo s srcem in predanostjo. Oba sta okusila tudi narodnozabavne vode, v zadnjih letih pa osrečujeta številne mlade pare na porokah in nizata uspešne balade in popevke zabavne glasbe. Njuno življenje zaznamuje velika predanost dobrodelnim dejanjem. V domači hiši jima dela družbo simpatični maček, pred letom pa sta postala tudi starša majhni deklici z imenom Lori.
V prvi uri prihaja na nočni obisk magistrica Vladimira Mesarič, ki jo poznamo kot duhovnico mariborskih evangeličanov. Poleg te opravlja še službo namestnice vojaškega vikarja Slovenske vojske, spregovorila bo tudi o pomenu duhovniške službe in o njenih pogledih na izročilo protestantov.
Z dolgimi počasnimi koraki se nam približuje zima. Sonce nas še malo razvaja, čez praznike nam je podarjeno lepo toplo vreme, ob misli na menjavo ure in zgodnjo temo v naslednjih mesecih nas pa kar malo stisne pri duši. Preživimo par nočnih ur med prazniki skupaj in vsi bomo potem mirneje zaspali.
Tokratna gostja Nočnega obiska je bila filmska kritičarka Anja Banko, katere življenje je s filmom prepleteno že od malih nog, odkar je prvič sedla v dvorano kina Mojca. Njeno življenje se je še naprej prepletalo s filmom in tako je leta 2014 obudila Filofest, pozneje pa na radiu Študent prevzela urednikovanje filmske oddaje Temna zvezda ter začela pisati za najpomembnejši slovenski kritiški reviji Ekran in Kino. Tako je izpopolnila svoje kritiško oko in postala prepoznavno ime med slovenskimi filmskimi kritiki. Ob pisanju kritik je sodelovala pri Animateki in Kinotripu, deluje pa tudi v Kinoteki.
Bohinjska proga med Jesenicami in Novo Gorico je zagotovo ena od najslikovitejših v Sloveniji. Temu so pritrdili tudi pri znanem založniku potovalnih vodnikov Lonely Planet, ki jo je pred šestimi leti uvrstil zelo visoko na seznamu najboljših železniških potovanj na svetu, za katera morda še niste slišali. Znamenitosti, zgodovino in skrivnosti Bohinjske proge, pa Matjaž Marušič razkriva predvsem potnikom na muzejskem vlaku, ki svojo pot zaključi pred novogoriško železniško postajo na Trgu Evrope, katerega polovica je na italijanski strani z imenom Piazza della Transalpina ravno v čast tej železniški progi. Tam že lep čas navdušuje razstava z naslovom Bohinjska proga: Ob Soči po tiru treh narodov. Njen kurator je prav Matjaž Marušič, član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge in tajnik Društva za Bohinjsko-goriško progo, pravi živi leksikon, ki ve o njej povedati marsikaj zanimivega.
Na 94. rojstni dan Radia Slovenija prihaja na nočni obisk odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek. V njegovi dosedanji novinarski karieri ga je najbolj zaznamovalo sedem letno obdobje dopisništva s Ptuja. Kot odgovorni urednik bdi nad radijskim programom Prvega, ki poteka 24 ur na dan sedem dni v tednu. Koliko patine je čutiti v oddajah najstarejšega radijskega program pri nas in kako se uvajajo novi novinarski pristopi in nove tehnologije, pa tudi o nogometu, njegovi kratki filmski karieri in življenju med Ptujem in Ljubljano, v nočnem programu po polnoči.
Gost je solo klarinetist orkestra Opere in baleta SNG Maribor Srečko Kovačič. Na bogati, več desetletij trajajoči glasbeni poti, so ga pritegnile različne glasbene zvrsti, od narodno zabavne glasbe, jazza do vodenja pihalnih orkestrov. Kot dirigent Pihalnega orkestra Železarne Ravne je dosegel izjemen uspeh, zlato medaljo s pohvalo na svetovnem prvenstvu orkestrov na Nizozemskem.
Gost oddaje Nočni obisk Klemen Bizjak bo prišel v naš studio iz mednarodnega festivala ocenjevanja žganj v srbskem Pančevem, ki se je odvijalo konec tedna. Je ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, facebook skupine Žganjekuha in poznavalec domačega žganjarstva, ki želi povzdigniti kulturo kuhanja in pitja žganja pri nas na višjo raven. Po letošnji obilni letini sadja bi bila neznanska škoda zdrave in dragocene plodove pustiti zgniti kar pod drevjem, takšno obnašanje do rodovitne narave ni dopustno. A iz dobrih sadežev ni tako lahko nakuhati prijetno, plemenito, kakovostno in okusno žganje. Včasih nastane kisel, moten, pekoč, zelen, prismojen ali še kako drugače slab destilat, ki zaudarja. Za površnost pri žganjekuhi ni prostora. Četudi se znanje o kuhanju žganja prenaša iz roda v rod in je potrebne ogromno vztrajnosti, natančnosti in izkušenosti, pa ima vsak žganjar svojo skrivnost. Nam bo Klemen zaupal kakšno? Da bi tudi Slovenci skušali ovrednotiti mojstrstvo žganjekuhe, druženja ob njej, podobno kot to ponosno počno južneje od nas in bi tej obrti namenili mesto, ki ji pripada, bomo govorili po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Neveljaven email naslov