Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Suzana Kranjec

24.04.2015

Profesorica matematike in pedagogike, avtorica knjige Življenje brez glutena, bolnica s celiakijo in KVČB, ki pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja.

Petra Medved je na Nočni obisk povabila Suzano Kranjec, profesorico matematike in pedagogike, avtorico knjige Življenje brez glutena. Suzana Kranjec je bolnica s celiakijo in KVČB.  Pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja. O svoji življenjski  spremljevalki celiakiji pravi:

Tako jo brez zadržkov  lahko poimenujem  šele odkar imam postavljeno diagnozo. Pred tem je bila zame kratko malo vsiljivka. Nepovabljena gostja, ki se ni in ni dala odgnati. Občutila sem jo kot senco, ki mi sledi na vsakem koraku. Poskušala sem jo zatajiti, ji celo kljubovati, a zaman…..Pa sem jo, kot to vedno odkrito priznam, z dnem uradno ugotovljene diagnoze vendarle precej lažje  ozavestila. Čeprav sem tudi prej  ves čas slutila, da je…tam. Od tistega trenutka sem si globoko  v sebi  mnogo lažje dopovedovala, da prej ko jo vzamem za svojo, bolje zame. Mišljeno dobesedno.

 

S svojim delom ozavešča okolico, deli svoje znanje in izkušnje ne samo o pasteh brezglutenske prehrane, temveč nagovarja posameznika tudi k bolj zdravemu prehranjevanju, pozitivnemu razmišljanju in gibanju, ki mu daje poseben poudarek.

Mogoče bo koga presenetil podatek, da moji dieti navkljub z družino dosti potujemo. Preuredili  smo si kombi v bivalnega, tako da sem imela  vedno možnost priprave hrane.  Tako nismo odvisni od drugih. Včasih v kraju bivanja najamemo apartma, seveda spet z namenom, da si hrano pripravljamo sami. Izlete  izbiramo zelo premišljeno, primerno mojemu  tempu, ker fizično vendarle ne zmorem prevelikih obremenitev.Zdaj tudi že precej dobro poznam  svoje telo in vem kaj mi sporoča. V kolikor se mi napoveduje slabo počutje, raje preprosto ležem k počitku. To je edini način, da v kratkem spet lahko  nadaljujemo zastavljeno pot.

 

Suzana Kranjec v Grčiji

foto: arhiv gostje

Posvetila se je pravilni pripravi hrane, pravilni kombinaciji hrane, kajti kot razlaga  je bil njen želodec in črevesje zelo uničeno, boleče in utrujeno. Zaradi dodatnih alergij je izoblikovala dieto brez glutena, brez jajc, brez mleka in brez obdelanih maščob, s pravilnim kombiniranjem živil in ekološko izbiro osnovnih živil. In razlaga:

In verjemite, jem okusno. Pripravljam hrano z veseljem. Vse skupaj mi je postalo izziv. Ne pripravljam pogosto istih receptov, razen nekaj klasičnih, ki so mi zlezli pod kožo. Predvsem pa mi je izziv, kadar mi uspe dober “ponaredek” klasične hrane, morda celo tradicionalne hrane, s tem, da upoštevam vse omejitve, ki jih imam v prehrani in je hrana kljub temu okusna.

Suzana Kranjec, gostja Nočnega obiska vam predstavlja hitro narejeno potico brez glutena, jajc in mleka, ki zagotovo uspe. Lahko ji rečemo tudi veganska potica.

Najprej pripravimo makov nadev:

  • 120 g mletega brezglutensko deklariranega maka
  • 1 dcl riževe, sojine ali prosene smetane brezglutensko deklarirane
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • brezovo sladilo brezglutensko deklarirano po okusu
  • 1 žlica ruma

Smetano z rumom zavremo in dodamo mleti mak, brezovo sladilo, limonino lupinico in rum. Odstavimo z ognja. Vse dobro premešamo. Potica izredno lepega izgleda, saj je močno rumene barve, na kar so gospodinje najbolj ponosne, da so izbrale za peko prava jajca. Mi pa bomo barvo jajca preprosto nadometili s kurkumo.

Testo:

  • 400 g brezglutenske moke Schar mix B
  • zvrhana noževa konica kurkume za barvo namesto jajca
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • vanilijev sladkor brezglutensko deklariran
  • 1,5 vrečke suhega kvasa brezglutensko deklariranega
  • 1 natron brezglutensko deklariran
  • sol
  • sladkor dodamo po potrebi, če je mleko sladkano se sladkorja ne potrebuje, sicer sladimo po okusu z brezovim brezglutensko deklariranim sladkorjem
  • 1 žica ruma
  • 350 ml riževega ali prosenega ali sojinega mleka brezglutensko deklariranega

Suhe sestavine dobro premešamo, nato dodamo tekočino in ugnetemo testo. Če se testo prijemlje posode ali roke, lahko dodamo žlico ali dve moke, ki jo potresemo na dno posode in počasi sukamo testo po posodi, da preprečimo lepljenje na roke in posodo.

Testo naj počiva pokrito k kuhinjskim servetom na toplem 20 minut. Nato ga ponovno pregnetemo. Na podlago položimo folijo za živila in nanjo položimo testo. Testo prekrijemo še z eno plastjo folije in začnemo z valjanjem. Tako preprečimo prijemanje na valjar in testo je mnogo lažje oblikovati v željeno obliko.Velikost in obliko razvaljanega testa določimo glede na obliko pekača. Namažemo z nadevom in zvijemo. Nato zvito potico s pomočjo folije prevrnemo na “hrbet”, da je konec zvitka na vrhu. Da pa sem nam zvitek ne podre pri prenašanju v model pekača, ga z modelom preprosto prekrijemo. Po potrebi odrežemo odvečno dolžino zvitka. Z roko gremo pod folijo na kateri je zvitek potice in vse skupaj lahko elegantno prevrnemo v model. Kajti testo ima slabšo vezivnost, ker ne vsebuje glutena, ne jajc, ne maščob in se rado strga. Potico pustimo 20 minut da vzhaja, nato jo z iglo velikokrat prebodemo, da izpustimo odvečni zrak in s tem preprečimo, da pride v poticido luknjic zraka. Potica naj vzhaja 20 minut. Nato jo z dolgo iglo velikokrat prebodemo potico do dna, da se ne naredijo zračni žepki in da nadev ne odstopa od testa.

Premaz:

  • 1 žlica kokosovega sladkorja brezglutensko deklariranega, lahko je tudi melasa
  • nekaj kapljic vode

Pregrejemo, da se sladkor stopi in premažemo površino potice predno jo damo v pečico. Tako dobi lepo rjavo barvo, ker nismo dodajali nobenih maščob.

Potico postavimo v hladno pečico in nastavimo temperaturo na 180°C. Ker je pečica še hladna, potica še nekoliko vzhaja med njenim segrevanjem. Pečemo 30 minut. Nato prekrijemo potico z aluminijevo folijo, da čim manj tekočine izpari in da je potica rahla. Pečeno potico vzamemo iz modela in jo prekrijemo s servetom, da se ohladi in da izgubi čim manj vlage.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Suzana Kranjec

24.04.2015

Profesorica matematike in pedagogike, avtorica knjige Življenje brez glutena, bolnica s celiakijo in KVČB, ki pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja.

Petra Medved je na Nočni obisk povabila Suzano Kranjec, profesorico matematike in pedagogike, avtorico knjige Življenje brez glutena. Suzana Kranjec je bolnica s celiakijo in KVČB.  Pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja. O svoji življenjski  spremljevalki celiakiji pravi:

Tako jo brez zadržkov  lahko poimenujem  šele odkar imam postavljeno diagnozo. Pred tem je bila zame kratko malo vsiljivka. Nepovabljena gostja, ki se ni in ni dala odgnati. Občutila sem jo kot senco, ki mi sledi na vsakem koraku. Poskušala sem jo zatajiti, ji celo kljubovati, a zaman…..Pa sem jo, kot to vedno odkrito priznam, z dnem uradno ugotovljene diagnoze vendarle precej lažje  ozavestila. Čeprav sem tudi prej  ves čas slutila, da je…tam. Od tistega trenutka sem si globoko  v sebi  mnogo lažje dopovedovala, da prej ko jo vzamem za svojo, bolje zame. Mišljeno dobesedno.

 

S svojim delom ozavešča okolico, deli svoje znanje in izkušnje ne samo o pasteh brezglutenske prehrane, temveč nagovarja posameznika tudi k bolj zdravemu prehranjevanju, pozitivnemu razmišljanju in gibanju, ki mu daje poseben poudarek.

Mogoče bo koga presenetil podatek, da moji dieti navkljub z družino dosti potujemo. Preuredili  smo si kombi v bivalnega, tako da sem imela  vedno možnost priprave hrane.  Tako nismo odvisni od drugih. Včasih v kraju bivanja najamemo apartma, seveda spet z namenom, da si hrano pripravljamo sami. Izlete  izbiramo zelo premišljeno, primerno mojemu  tempu, ker fizično vendarle ne zmorem prevelikih obremenitev.Zdaj tudi že precej dobro poznam  svoje telo in vem kaj mi sporoča. V kolikor se mi napoveduje slabo počutje, raje preprosto ležem k počitku. To je edini način, da v kratkem spet lahko  nadaljujemo zastavljeno pot.

 

Suzana Kranjec v Grčiji

foto: arhiv gostje

Posvetila se je pravilni pripravi hrane, pravilni kombinaciji hrane, kajti kot razlaga  je bil njen želodec in črevesje zelo uničeno, boleče in utrujeno. Zaradi dodatnih alergij je izoblikovala dieto brez glutena, brez jajc, brez mleka in brez obdelanih maščob, s pravilnim kombiniranjem živil in ekološko izbiro osnovnih živil. In razlaga:

In verjemite, jem okusno. Pripravljam hrano z veseljem. Vse skupaj mi je postalo izziv. Ne pripravljam pogosto istih receptov, razen nekaj klasičnih, ki so mi zlezli pod kožo. Predvsem pa mi je izziv, kadar mi uspe dober “ponaredek” klasične hrane, morda celo tradicionalne hrane, s tem, da upoštevam vse omejitve, ki jih imam v prehrani in je hrana kljub temu okusna.

Suzana Kranjec, gostja Nočnega obiska vam predstavlja hitro narejeno potico brez glutena, jajc in mleka, ki zagotovo uspe. Lahko ji rečemo tudi veganska potica.

Najprej pripravimo makov nadev:

  • 120 g mletega brezglutensko deklariranega maka
  • 1 dcl riževe, sojine ali prosene smetane brezglutensko deklarirane
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • brezovo sladilo brezglutensko deklarirano po okusu
  • 1 žlica ruma

Smetano z rumom zavremo in dodamo mleti mak, brezovo sladilo, limonino lupinico in rum. Odstavimo z ognja. Vse dobro premešamo. Potica izredno lepega izgleda, saj je močno rumene barve, na kar so gospodinje najbolj ponosne, da so izbrale za peko prava jajca. Mi pa bomo barvo jajca preprosto nadometili s kurkumo.

Testo:

  • 400 g brezglutenske moke Schar mix B
  • zvrhana noževa konica kurkume za barvo namesto jajca
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • vanilijev sladkor brezglutensko deklariran
  • 1,5 vrečke suhega kvasa brezglutensko deklariranega
  • 1 natron brezglutensko deklariran
  • sol
  • sladkor dodamo po potrebi, če je mleko sladkano se sladkorja ne potrebuje, sicer sladimo po okusu z brezovim brezglutensko deklariranim sladkorjem
  • 1 žica ruma
  • 350 ml riževega ali prosenega ali sojinega mleka brezglutensko deklariranega

Suhe sestavine dobro premešamo, nato dodamo tekočino in ugnetemo testo. Če se testo prijemlje posode ali roke, lahko dodamo žlico ali dve moke, ki jo potresemo na dno posode in počasi sukamo testo po posodi, da preprečimo lepljenje na roke in posodo.

Testo naj počiva pokrito k kuhinjskim servetom na toplem 20 minut. Nato ga ponovno pregnetemo. Na podlago položimo folijo za živila in nanjo položimo testo. Testo prekrijemo še z eno plastjo folije in začnemo z valjanjem. Tako preprečimo prijemanje na valjar in testo je mnogo lažje oblikovati v željeno obliko.Velikost in obliko razvaljanega testa določimo glede na obliko pekača. Namažemo z nadevom in zvijemo. Nato zvito potico s pomočjo folije prevrnemo na “hrbet”, da je konec zvitka na vrhu. Da pa sem nam zvitek ne podre pri prenašanju v model pekača, ga z modelom preprosto prekrijemo. Po potrebi odrežemo odvečno dolžino zvitka. Z roko gremo pod folijo na kateri je zvitek potice in vse skupaj lahko elegantno prevrnemo v model. Kajti testo ima slabšo vezivnost, ker ne vsebuje glutena, ne jajc, ne maščob in se rado strga. Potico pustimo 20 minut da vzhaja, nato jo z iglo velikokrat prebodemo, da izpustimo odvečni zrak in s tem preprečimo, da pride v poticido luknjic zraka. Potica naj vzhaja 20 minut. Nato jo z dolgo iglo velikokrat prebodemo potico do dna, da se ne naredijo zračni žepki in da nadev ne odstopa od testa.

Premaz:

  • 1 žlica kokosovega sladkorja brezglutensko deklariranega, lahko je tudi melasa
  • nekaj kapljic vode

Pregrejemo, da se sladkor stopi in premažemo površino potice predno jo damo v pečico. Tako dobi lepo rjavo barvo, ker nismo dodajali nobenih maščob.

Potico postavimo v hladno pečico in nastavimo temperaturo na 180°C. Ker je pečica še hladna, potica še nekoliko vzhaja med njenim segrevanjem. Pečemo 30 minut. Nato prekrijemo potico z aluminijevo folijo, da čim manj tekočine izpari in da je potica rahla. Pečeno potico vzamemo iz modela in jo prekrijemo s servetom, da se ohladi in da izgubi čim manj vlage.


22.10.2022

Pianistka številnih navdihov in zaljubljenosti Aleksandra Pavlovič

Aleksandra Pavlovič (rojena 1978) je osnovno glasbeno izobrazbo dobila v Glasbeni šoli Postojna, kasneje v Glasbeni matici v Trstu. Ob gimnaziji v Postojni je šolanje klavirja nadgrajevala na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica v Italiji pri profesorju Sijavušu Gadžijevu. Leta 1997 je nadaljevala študij na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi, kjer je leta 2002 diplomirala in istega leta kot najuspešnejša tuja študentka vpisala podiplomski študij. Njeni profesorji so bile ugledne osebnosti, kot so Lev Naumov, Vladimir Viardo in Andrej Diev. Med študijem v Rusiji je spoznala moža Andreja Pavloviča, s katerim imata tri otroke in zadnja leta živijo v Ljubljani. Več let je bila zaposlena na Glasbeni šoli Nova Gorica in Centru Emil Komel Gorica, trenutno je zaposlena v Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani, korepetira pa tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo. Že od mladih let dalje redno nastopa na solističnih recitalih in v različnih komornih zasedbah v prestižnih dvoranah doma in v tujini. Pri tem sodeluje s priznanimi glasbeniki iz Slovenije in Rusije. Njena izrazna širina ter spoštovanja vreden občutek do odrskega partnerstva jo uvrščata med iskane in cenjene komorne glasbenike in korepetitorje. Tenkočutna, tehnično podkovana glasbena umetnica je tudi izvrstna klavirska pedagoginja, ki v razredu ustvarja kreativno vzdušje in občudujočo komunikacijo z otroki, saj z navdihom sledi umetniški podobi glasbenega učnega gradiva in tako sproščeno inspirira učence k vztrajnosti v iskanju lepot v klavirski igri. V prostem času pa svojo pozornost deli na številna druga področja: predava na strokovnih forumih, pripravlja radijske oddaje, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine, piše nenavadne eseje, v katerih se pogovarja s posebneži v glasbi in z njimi vzpostavlja dialog (Prometeji glasbe v reviji Glasna), prevaja strokovne knjige (A. Boissier, Liszt pedagog; S. Isserlis, Kje je pristala Beethovnova obara?). Radovednost, spontanost, kreativnost, pustolovski duh, bujna domišljija jo navdihujejo pri oblikovanju številnih novih projektov, v katerem se večkrat prepletajo glasba, poezija in ples. »Mislim, da vse, kar počnemo v življenju, je v resnici večno iskanje. Sploh ni pomembno, kaj počnemo. Ali igramo klavir ali učimo učenca ali prevajamo poezijo. Vsaj pri meni je vedno na prvem mestu navdih. Seveda ta ni vedno prisoten. A največja umetnost je, da ga znaš poiskati kjerkoli, kadarkoli in v tistem trenutku, ko ga rabiš. In jaz poskušam tako živeti, da karkoli počnem, je ta navdih vseprisoten. Ne morem se omejiti na to, da rečem, da sem pianistka ali učiteljica ali kaj drugega. Jaz zase pravim, da sem arheolog. Nekoč v otroštvu sem to izjavila profesorju Gadžijevu, ko me je vprašal, kaj bom, ko bom velika. Menim, da sem ta arheolog tudi ostala v vsem, kar počnem. Nenehno kopljem. Tudi, ko napišem članek in le-ta izide ... preberem ga in spet izkopljem še eno novo resnico in spoznam sebe v še eni novi luči, v kateri se nisem poznala, ko sem ta članek oddala. Sem nenehno v tem iskanju nekega iskanja in zaljubljenosti. To je še eno srečanje v mojem življenju. Profesor Vladimir Viardo, moj profesor v Moskvi, nas je pravzaprav naučil, da karkoli počneš, se moraš v to zaljubiti. Ni nujno, da je to stanje zaljubljenosti v določenega človeka, lahko si zaljubljen v Roberta Schumanna, ki ga ni več med nami. Teh zaljubljenosti je zelo veliko, odvisno od vremena, od lune, od tega, kako se počutim. Prepričana sem, da je to stanje zelo ustvarjalno in mislim, da se ga da vedno dobiti in sploh ni pomembno, kaj počneš. In kaj sem se naučila pri učencih, ki pridejo v moj razred in jih nikoli ne izbiram. Sama namreč menim, da se vsak dan srečujemo točno s tistimi ljudmi, katerim mi lahko nekaj damo in ki nam oni nekaj dajo. In dokler ne ugotoviš ... včasih učiš vrsto let nekega učenca, ki mu nikakor ne gre in meni je povsem jasno, da sva midva skupaj z nekim razlogom. Če nisva še dojela, zakaj sva skupaj, morava tu še ostati. In običajno se prav na take učence najbolj navežem, ne vem sicer, zakaj, a se mi zdijo te stvari še veliko globje, kot si predstavljamo,« je povedala Aleksandra Pavlovič, ki včasih celo pomisli, kaj bi postala v življenju, če ne bi bila pianistka. »No, če bi bila bolj suha, bi zagotovo bila balerina. Vrsto let sem si zato želela sodelovati s plesalcem. Čeprav dejansko sama ne obvladam giba, pa ob baletu v sebi čutim nekaj, kar mi je izredno blizu. Sodelovanje s plesalcem pomeni, da to, kar jaz naredim z zvokom, z glasbo, s čutenjem, ki se prelije v zvok, plesalec materializira v svoj gib. Ko je pred kratkim Milan Tomášik slišal mojo izvedbo treh preludijev Vladimirja Lovca, me je vzpodbudil za oblikovanje nekega novega skupnega projekta. Že po prvih vajah sem bila očarana, saj je njegov gib bistveno vplival na mojo interpretacijo. In to je naravnost fascinantno.« Sicer pa ima Aleksandra, ob možu Andreju, hčerkah Polini in Arini in sinu Ivanu, številne ljubezni in vzornike. Skladatelji Modest Musorgski, Robert Schumann, Aleksander Skrjabin, pianistka Marija Judina, pisatelj, satirik in pesnik Danijel Ivanovič Harms jo navdihujejo tako pri igranju kot pisanju, stanje zaljubljenosti pa želi vzpostavljati tudi z vsemi, s katerimi deli koncertni oder. To so lahko mnogi doživeli v obdobju, ko je muzicirala z vrhunskim ruskim violončelistom Olegom Bugaevim (z njim je tudi izdala zgoščenko v založbi MKD Soglasje): »Nekoč me je po koncertu celo nekdo vprašal, če je Oleg moj mož. In če dobiš tako vprašanje, pomeni, da si dosegel maksimum odrske resničnosti. Če so poslušalci pomislili, da sva zaljubljena, pomeni, da si na odru tako zelo resnično izvajal glasbo.«


21.10.2022

Nastja Mulej

Kako ustvarjalni smo v ljudje v razmišljanju? Zakaj je dobro in še pomembneje, kako kreativno razmišljamo? Sam proces morda ni tako zapleten, kot si morda lahko predstavljamo, rezultati pa ob vloženem trudu in času ne morejo izostati. Vse to in še več poučuje magistrica komunikologije in sociologinja Nastja Mulej, ki bo v Nočnem obisku delila nasvete kako si lahko tudi mi z različnim razmišljanjem izboljšamo življenje, uresničimo idejo ali zgolj premagamo izziv.


21.10.2022

Nastja Mulej

Kako ustvarjalni smo v ljudje v razmišljanju? Zakaj je dobro in še pomembneje, kako kreativno razmišljamo? Sam proces morda ni tako zapleten, kot si morda lahko predstavljamo, rezultati pa ob vloženem trudu in času ne morejo izostati. Vse to in še več poučuje magistrica komunikologije in sociologinja Nastja Mulej, ki bo v Nočnem obisku delila nasvete kako si lahko tudi mi z različnim razmišljanjem izboljšamo življenje, uresničimo idejo ali zgolj premagamo izziv. Po poti kreativnega razmišljanja bo z gostjo hodil Sandi Horvat.


20.10.2022

Dragica Turjak

V nočnem programu bomo gostili direktorico Mariborske knjižnice Dragico Turjak, ki odhaja v pokoj. Spregovorili bomo o življenju z in ob knjigah.


20.10.2022

Dragica Turjak

V nočnem programu bomo gostili direktorico Mariborske knjižnice Dragico Turjak, ki odhaja v pokoj. Spregovorili bomo o življenju z in ob knjigah.


17.10.2022

Anja Štefan

Anja Štefan piše pravljice, pesmi in uganke, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem slovenskega pripovednega izročila. Je začetnica profesionalnega pripovedovanja in ustanoviteljica pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Njena dela pogosto zaživijo tudi na gledaliških odrih. Je prejemnica številnih nagrad, med drugim letos Prešernovega sklada. Spoznajte to izjemno umetnico v nocojšnjem Nočnem obisku in skupaj se potopimo v svet čarobni svet pravljic in štirih črnih mravljic!


17.10.2022

Anja Štefan

Anja Štefan piše pravljice, pesmi in uganke, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem slovenskega pripovednega izročila. Je začetnica profesionalnega pripovedovanja in ustanoviteljica pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Njena dela pogosto zaživijo tudi na gledaliških odrih. Je prejemnica številnih nagrad, med drugim letos Prešernovega sklada. Spoznajte to izjemno umetnico v nocojšnjem Nočnem obisku in skupaj se potopimo v svet čarobni svet pravljic in štirih črnih mravljic!


17.10.2022

Anja Štefan

Anja Štefan piše pravljice, pesmi in uganke, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem slovenskega pripovednega izročila. Je začetnica profesionalnega pripovedovanja in ustanoviteljica pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Njena dela pogosto zaživijo tudi na gledaliških odrih. Je prejemnica številnih nagrad, med drugim letos Prešernovega sklada. Spoznajte to izjemno umetnico v nocojšnjem Nočnem obisku in skupaj se potopimo v svet čarobni svet pravljic in štirih črnih mravljic!


16.10.2022

Katarina Prosenc Trilar

Pogovor z virologinjo mag. Katarino Prosenc Trilar, ki je nekaj časa delala pri Svetovni zdravstveni organizaciji


15.10.2022

Platana

Nočni program, ki ga pripravljamo v studiu RA KP bo glasbeno naravnan. V studio prihaja Platana, ena bolj prepoznavnih obalnih zasedb, ki je nastala poleti leta 1972. Ustanovila sta jo Armando Baruca in Vili Bertok v Koštaboni. Všečnost in neizmerna energija številnih članov zasedbe, sedemintrideset se jih je skozi leta izmenjalo, sta tista dejavnika, ki sta botrovala dejstvu, da je bila Platana v naslednjih petdesetih letih nepogrešljiva na plesih in šagrah v obmorskih krajih in vaseh. Ob zlatem jubileju aktualna zasedba Platane, Armando Baruca, Adriano Baruca, Ervin Može in Marino Marinac, napoveduje veličastni koncert z naslovom Zlati časi. Ta se bo zgodil na velikem odru dvorane OŠ Koper, 5. novembra 2022, ob 20. uri. Nocoj pa Platana z nami v prvi uri nočnega programa RA SLO …


14.10.2022

Janko Skodlar in dr. Benjamin Leskovec

Zeleni in trajnostni turizem v povezavi z ohranjanjem in predstavljanjem kulturne in naravne dediščine, je zapisan v razvojnih načrtih marsikatere slovenske občine. Projektu »Ljubljanica« je Unesco podelil znak najboljših praks za podvodno arheologijo v svetovnem merilu. Kako daleč ali kako blizu je Nauportus oziroma Vrhnika pridobitvi Centra za podvodno arheologijo in uvrstitvi na Unescov seznam svetovne dediščine? Kaj pomeni oblikovanje »zelenega prstana«? Ali je realna širitev Notranjskega regijskega parka do meja Ljubljanskega barja? Kako plovnost Ljubljanice uskladiti z varovanjem kulturne dediščine in interesi lokalnih skupnosti? Gosta nočnega programa sta bila nekdanji vodja projekta »Moja Ljubljanica« in oblikovalec celostnih prostorskih rešitev Janko Skodlar in trajnostni bojevnik dr. Benjamin Leskovec.


13.10.2022

Metka Roksandič

V Mariboru že dve leti deluje Svet za starejše pri mariborski občini. Sestavljajo ga predstavniki organizacij starejših občanov in upokojencev z namenom izboljšati ponudbo mesta za to ranljivo skupino prebivalstva. Pobude že nekaj časa sprejemajo na poseben telefon, nedavno pa so odprli tudi sprejemno pisarno.


12.10.2022

Aleksij Kobal

Aleksij Kobal je v svojem jedru zavezan slikanju, a njegovi pogledi suvereno drsijo tudi čez druge pokrajine umetnosti – skozi video, glasbo in pisano besedo. Zvok ga je našel dobesedno med železjem, s katerim se je začel poigravati in nazadnje izdelal flavto in dva saksofona. Potem je glasbo raziskoval kot član skupine The Stroj. Čeprav je zdaj spet zavezan svojemu osnovnemu poklicu slikarja, ga zvoki iz preteklosti kdaj še vedno obiščejo. Tako sta letos nastala glasbena kompozicija in video z naslovom Alamut. Spomladi pa je izšel tudi njegov drugi roman Topologija zlatoroga. S slikarjem, glasbenikom in pisateljem Aleksijem Kobalom se bomo podali na nočno plezalno avanturo po intrigantni psihološki zgodbi o samoodkrivanju in iskanju resnične ljubezni s primesmi kriminalke.


09.10.2022

Projekt B-AIR: Glasbena kuhinja

Pred govorjenim, racionalnim jezikom, nastopi jezik intonacije, ritma, različnih registrov in melodije. Prav zvočna stimulacija, ki jo tvorijo glasba, besede, fonemi in zvok predmetov iz okolja, znatno vpliva na otrokov zgodnji čustveni, kognitivni, socialni in motorični razvoj. S tem namenom je v okviru mednarodnega projekta B Air za dojenčke in malčke med 6. in 18. mesecem starosti nastala radijska igra z naslovom Glasbena kuhinja. V noči s sobote na nedeljo na nočni obisk prihajajo ustvarjalke igre in spremne besede: avtorica libreta in režiserka Tajda Lipicer, skladateljica izvirne glasbe Alenja Pivko Kneževič in strokovna sodelavka projekta, doktorica psihologije in glasbenica Katarina Habe. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


08.10.2022

Helena Filipčič Gardina

V nočnem klepetu bo naša gostja muzikologinja Helena Filipčič Gardina, dilomantka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se kot samozaposlena v kulturi ukvarja s številnimi dejavnostmi, od publicističnih in uredniških do organizatorskih ter menežerskih. V tem letu pa je opozorila nase predvsem kot koordinatorica projekta, ki ga v okviru Mestne občine Koper in koprske glasbene šole ter Zavoda lepih umetnosti prirejajo ob 100. obletnici rojstva skladatelja Vladimirja Lovca.


07.10.2022

Kristina Galun

Kristino Galun poznajo številni obiskovalci Knjižnice Domžale in njenih enot. A Kristina ni le knjižničarka, je ljubiteljica domoznanstva, zbirateljica lokalne zgodovine in zgodb, ukvarja se s fotografijo, slikanjem, piše članke, poje, Slovencem predstavlja japonsko gledališče kamišibaj.


06.10.2022

Gaber Marolt

Na nočni obisk prihaja Gaber Marolt, bobnar skupine Nude, ki bo prihodnje leto praznovala trideset let. Je podjetnik, doma in v tujini priznan predavatelj in trener NLP nevrolingvističnega programiranja in avtor pravkar izdane knjige Vzgoja in učenje z manj stresa.


05.10.2022

Franci Novak

Za zbirko kratke proze Obvoz je letos prejel nagrado festivala Novo mesto short. Liki v zgodbah so običajni ljudje, srečujejo se na postajališčih in peronih, na ulicah in v kavarnah, zaspano se spogledujejo na zgodnjih jutranjih vožnjah, ki jih po dobro znanih cestah vodijo v službo. Če se seveda ne zgodi obvoz, ki jih zdrami iz navajenosti in za nekaj dolgih minut pretrese rutino. Vendar so ti ljudje običajni le na prvi pogled. Bolj ko spoznavamo njihovo potovanje, bolj nam postaja jasno, da bivajo med sanjami in budnostjo, preveva jih tesnobno občutje, da s svetom, ki ga motrijo z roba, nekaj ni v redu. Odmikajo se od njega v nekakšno pasivnost, a ga v sebi še kako intenzivno opazujejo in doživljajo. Avtor nas subtilno vodi skozi njihove zgodbe in nam obenem z lirično globino riše prostore urbanih in obrobnih pokrajin, skozi katere drsijo liki, zatopljeni v svoj miselni tok. Vasi in hiše, ki so nam nekako znane, perone, na katerih smo čakali avtobus, ulice, na katerih vsak dan srečujemo iste ali nove neznance.


03.10.2022

Noč šansonov - Pesmi igralk in avtorjev 2. del

V Noči šansonov se bomo zadrževali v Parizu prvih dveh desetletij 20. stoletja. Večino pozornosti bomo tokrat namenili žanru, ki so mu rekli Pesmi igralk in avtorjev. Gre za pesmi, ki so jih izvajale igralke, dramske pripovedovalke in pevke in je bila zanje značilna svojevrstna izvedba, ali pa so jih peli pesniki, ki so zanje napisali besedila. V drugem delu noči pa bomo poslušali tiste šansone, ki so žanrsko označeni kot véliki ljudski valčki.


02.10.2022

Dan Podjed

Na nočni obisk pride raziskovalec na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višji svetovalec na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Njegovo ime je Dan Podjed.


Stran 20 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov