Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Suzana Kranjec

24.04.2015

Profesorica matematike in pedagogike, avtorica knjige Življenje brez glutena, bolnica s celiakijo in KVČB, ki pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja.

Petra Medved je na Nočni obisk povabila Suzano Kranjec, profesorico matematike in pedagogike, avtorico knjige Življenje brez glutena. Suzana Kranjec je bolnica s celiakijo in KVČB.  Pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja. O svoji življenjski  spremljevalki celiakiji pravi:

Tako jo brez zadržkov  lahko poimenujem  šele odkar imam postavljeno diagnozo. Pred tem je bila zame kratko malo vsiljivka. Nepovabljena gostja, ki se ni in ni dala odgnati. Občutila sem jo kot senco, ki mi sledi na vsakem koraku. Poskušala sem jo zatajiti, ji celo kljubovati, a zaman…..Pa sem jo, kot to vedno odkrito priznam, z dnem uradno ugotovljene diagnoze vendarle precej lažje  ozavestila. Čeprav sem tudi prej  ves čas slutila, da je…tam. Od tistega trenutka sem si globoko  v sebi  mnogo lažje dopovedovala, da prej ko jo vzamem za svojo, bolje zame. Mišljeno dobesedno.

 

S svojim delom ozavešča okolico, deli svoje znanje in izkušnje ne samo o pasteh brezglutenske prehrane, temveč nagovarja posameznika tudi k bolj zdravemu prehranjevanju, pozitivnemu razmišljanju in gibanju, ki mu daje poseben poudarek.

Mogoče bo koga presenetil podatek, da moji dieti navkljub z družino dosti potujemo. Preuredili  smo si kombi v bivalnega, tako da sem imela  vedno možnost priprave hrane.  Tako nismo odvisni od drugih. Včasih v kraju bivanja najamemo apartma, seveda spet z namenom, da si hrano pripravljamo sami. Izlete  izbiramo zelo premišljeno, primerno mojemu  tempu, ker fizično vendarle ne zmorem prevelikih obremenitev.Zdaj tudi že precej dobro poznam  svoje telo in vem kaj mi sporoča. V kolikor se mi napoveduje slabo počutje, raje preprosto ležem k počitku. To je edini način, da v kratkem spet lahko  nadaljujemo zastavljeno pot.

 

Suzana Kranjec v Grčiji

foto: arhiv gostje

Posvetila se je pravilni pripravi hrane, pravilni kombinaciji hrane, kajti kot razlaga  je bil njen želodec in črevesje zelo uničeno, boleče in utrujeno. Zaradi dodatnih alergij je izoblikovala dieto brez glutena, brez jajc, brez mleka in brez obdelanih maščob, s pravilnim kombiniranjem živil in ekološko izbiro osnovnih živil. In razlaga:

In verjemite, jem okusno. Pripravljam hrano z veseljem. Vse skupaj mi je postalo izziv. Ne pripravljam pogosto istih receptov, razen nekaj klasičnih, ki so mi zlezli pod kožo. Predvsem pa mi je izziv, kadar mi uspe dober “ponaredek” klasične hrane, morda celo tradicionalne hrane, s tem, da upoštevam vse omejitve, ki jih imam v prehrani in je hrana kljub temu okusna.

Suzana Kranjec, gostja Nočnega obiska vam predstavlja hitro narejeno potico brez glutena, jajc in mleka, ki zagotovo uspe. Lahko ji rečemo tudi veganska potica.

Najprej pripravimo makov nadev:

  • 120 g mletega brezglutensko deklariranega maka
  • 1 dcl riževe, sojine ali prosene smetane brezglutensko deklarirane
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • brezovo sladilo brezglutensko deklarirano po okusu
  • 1 žlica ruma

Smetano z rumom zavremo in dodamo mleti mak, brezovo sladilo, limonino lupinico in rum. Odstavimo z ognja. Vse dobro premešamo. Potica izredno lepega izgleda, saj je močno rumene barve, na kar so gospodinje najbolj ponosne, da so izbrale za peko prava jajca. Mi pa bomo barvo jajca preprosto nadometili s kurkumo.

Testo:

  • 400 g brezglutenske moke Schar mix B
  • zvrhana noževa konica kurkume za barvo namesto jajca
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • vanilijev sladkor brezglutensko deklariran
  • 1,5 vrečke suhega kvasa brezglutensko deklariranega
  • 1 natron brezglutensko deklariran
  • sol
  • sladkor dodamo po potrebi, če je mleko sladkano se sladkorja ne potrebuje, sicer sladimo po okusu z brezovim brezglutensko deklariranim sladkorjem
  • 1 žica ruma
  • 350 ml riževega ali prosenega ali sojinega mleka brezglutensko deklariranega

Suhe sestavine dobro premešamo, nato dodamo tekočino in ugnetemo testo. Če se testo prijemlje posode ali roke, lahko dodamo žlico ali dve moke, ki jo potresemo na dno posode in počasi sukamo testo po posodi, da preprečimo lepljenje na roke in posodo.

Testo naj počiva pokrito k kuhinjskim servetom na toplem 20 minut. Nato ga ponovno pregnetemo. Na podlago položimo folijo za živila in nanjo položimo testo. Testo prekrijemo še z eno plastjo folije in začnemo z valjanjem. Tako preprečimo prijemanje na valjar in testo je mnogo lažje oblikovati v željeno obliko.Velikost in obliko razvaljanega testa določimo glede na obliko pekača. Namažemo z nadevom in zvijemo. Nato zvito potico s pomočjo folije prevrnemo na “hrbet”, da je konec zvitka na vrhu. Da pa sem nam zvitek ne podre pri prenašanju v model pekača, ga z modelom preprosto prekrijemo. Po potrebi odrežemo odvečno dolžino zvitka. Z roko gremo pod folijo na kateri je zvitek potice in vse skupaj lahko elegantno prevrnemo v model. Kajti testo ima slabšo vezivnost, ker ne vsebuje glutena, ne jajc, ne maščob in se rado strga. Potico pustimo 20 minut da vzhaja, nato jo z iglo velikokrat prebodemo, da izpustimo odvečni zrak in s tem preprečimo, da pride v poticido luknjic zraka. Potica naj vzhaja 20 minut. Nato jo z dolgo iglo velikokrat prebodemo potico do dna, da se ne naredijo zračni žepki in da nadev ne odstopa od testa.

Premaz:

  • 1 žlica kokosovega sladkorja brezglutensko deklariranega, lahko je tudi melasa
  • nekaj kapljic vode

Pregrejemo, da se sladkor stopi in premažemo površino potice predno jo damo v pečico. Tako dobi lepo rjavo barvo, ker nismo dodajali nobenih maščob.

Potico postavimo v hladno pečico in nastavimo temperaturo na 180°C. Ker je pečica še hladna, potica še nekoliko vzhaja med njenim segrevanjem. Pečemo 30 minut. Nato prekrijemo potico z aluminijevo folijo, da čim manj tekočine izpari in da je potica rahla. Pečeno potico vzamemo iz modela in jo prekrijemo s servetom, da se ohladi in da izgubi čim manj vlage.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Suzana Kranjec

24.04.2015

Profesorica matematike in pedagogike, avtorica knjige Življenje brez glutena, bolnica s celiakijo in KVČB, ki pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja.

Petra Medved je na Nočni obisk povabila Suzano Kranjec, profesorico matematike in pedagogike, avtorico knjige Življenje brez glutena. Suzana Kranjec je bolnica s celiakijo in KVČB.  Pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja. O svoji življenjski  spremljevalki celiakiji pravi:

Tako jo brez zadržkov  lahko poimenujem  šele odkar imam postavljeno diagnozo. Pred tem je bila zame kratko malo vsiljivka. Nepovabljena gostja, ki se ni in ni dala odgnati. Občutila sem jo kot senco, ki mi sledi na vsakem koraku. Poskušala sem jo zatajiti, ji celo kljubovati, a zaman…..Pa sem jo, kot to vedno odkrito priznam, z dnem uradno ugotovljene diagnoze vendarle precej lažje  ozavestila. Čeprav sem tudi prej  ves čas slutila, da je…tam. Od tistega trenutka sem si globoko  v sebi  mnogo lažje dopovedovala, da prej ko jo vzamem za svojo, bolje zame. Mišljeno dobesedno.

 

S svojim delom ozavešča okolico, deli svoje znanje in izkušnje ne samo o pasteh brezglutenske prehrane, temveč nagovarja posameznika tudi k bolj zdravemu prehranjevanju, pozitivnemu razmišljanju in gibanju, ki mu daje poseben poudarek.

Mogoče bo koga presenetil podatek, da moji dieti navkljub z družino dosti potujemo. Preuredili  smo si kombi v bivalnega, tako da sem imela  vedno možnost priprave hrane.  Tako nismo odvisni od drugih. Včasih v kraju bivanja najamemo apartma, seveda spet z namenom, da si hrano pripravljamo sami. Izlete  izbiramo zelo premišljeno, primerno mojemu  tempu, ker fizično vendarle ne zmorem prevelikih obremenitev.Zdaj tudi že precej dobro poznam  svoje telo in vem kaj mi sporoča. V kolikor se mi napoveduje slabo počutje, raje preprosto ležem k počitku. To je edini način, da v kratkem spet lahko  nadaljujemo zastavljeno pot.

 

Suzana Kranjec v Grčiji

foto: arhiv gostje

Posvetila se je pravilni pripravi hrane, pravilni kombinaciji hrane, kajti kot razlaga  je bil njen želodec in črevesje zelo uničeno, boleče in utrujeno. Zaradi dodatnih alergij je izoblikovala dieto brez glutena, brez jajc, brez mleka in brez obdelanih maščob, s pravilnim kombiniranjem živil in ekološko izbiro osnovnih živil. In razlaga:

In verjemite, jem okusno. Pripravljam hrano z veseljem. Vse skupaj mi je postalo izziv. Ne pripravljam pogosto istih receptov, razen nekaj klasičnih, ki so mi zlezli pod kožo. Predvsem pa mi je izziv, kadar mi uspe dober “ponaredek” klasične hrane, morda celo tradicionalne hrane, s tem, da upoštevam vse omejitve, ki jih imam v prehrani in je hrana kljub temu okusna.

Suzana Kranjec, gostja Nočnega obiska vam predstavlja hitro narejeno potico brez glutena, jajc in mleka, ki zagotovo uspe. Lahko ji rečemo tudi veganska potica.

Najprej pripravimo makov nadev:

  • 120 g mletega brezglutensko deklariranega maka
  • 1 dcl riževe, sojine ali prosene smetane brezglutensko deklarirane
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • brezovo sladilo brezglutensko deklarirano po okusu
  • 1 žlica ruma

Smetano z rumom zavremo in dodamo mleti mak, brezovo sladilo, limonino lupinico in rum. Odstavimo z ognja. Vse dobro premešamo. Potica izredno lepega izgleda, saj je močno rumene barve, na kar so gospodinje najbolj ponosne, da so izbrale za peko prava jajca. Mi pa bomo barvo jajca preprosto nadometili s kurkumo.

Testo:

  • 400 g brezglutenske moke Schar mix B
  • zvrhana noževa konica kurkume za barvo namesto jajca
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • vanilijev sladkor brezglutensko deklariran
  • 1,5 vrečke suhega kvasa brezglutensko deklariranega
  • 1 natron brezglutensko deklariran
  • sol
  • sladkor dodamo po potrebi, če je mleko sladkano se sladkorja ne potrebuje, sicer sladimo po okusu z brezovim brezglutensko deklariranim sladkorjem
  • 1 žica ruma
  • 350 ml riževega ali prosenega ali sojinega mleka brezglutensko deklariranega

Suhe sestavine dobro premešamo, nato dodamo tekočino in ugnetemo testo. Če se testo prijemlje posode ali roke, lahko dodamo žlico ali dve moke, ki jo potresemo na dno posode in počasi sukamo testo po posodi, da preprečimo lepljenje na roke in posodo.

Testo naj počiva pokrito k kuhinjskim servetom na toplem 20 minut. Nato ga ponovno pregnetemo. Na podlago položimo folijo za živila in nanjo položimo testo. Testo prekrijemo še z eno plastjo folije in začnemo z valjanjem. Tako preprečimo prijemanje na valjar in testo je mnogo lažje oblikovati v željeno obliko.Velikost in obliko razvaljanega testa določimo glede na obliko pekača. Namažemo z nadevom in zvijemo. Nato zvito potico s pomočjo folije prevrnemo na “hrbet”, da je konec zvitka na vrhu. Da pa sem nam zvitek ne podre pri prenašanju v model pekača, ga z modelom preprosto prekrijemo. Po potrebi odrežemo odvečno dolžino zvitka. Z roko gremo pod folijo na kateri je zvitek potice in vse skupaj lahko elegantno prevrnemo v model. Kajti testo ima slabšo vezivnost, ker ne vsebuje glutena, ne jajc, ne maščob in se rado strga. Potico pustimo 20 minut da vzhaja, nato jo z iglo velikokrat prebodemo, da izpustimo odvečni zrak in s tem preprečimo, da pride v poticido luknjic zraka. Potica naj vzhaja 20 minut. Nato jo z dolgo iglo velikokrat prebodemo potico do dna, da se ne naredijo zračni žepki in da nadev ne odstopa od testa.

Premaz:

  • 1 žlica kokosovega sladkorja brezglutensko deklariranega, lahko je tudi melasa
  • nekaj kapljic vode

Pregrejemo, da se sladkor stopi in premažemo površino potice predno jo damo v pečico. Tako dobi lepo rjavo barvo, ker nismo dodajali nobenih maščob.

Potico postavimo v hladno pečico in nastavimo temperaturo na 180°C. Ker je pečica še hladna, potica še nekoliko vzhaja med njenim segrevanjem. Pečemo 30 minut. Nato prekrijemo potico z aluminijevo folijo, da čim manj tekočine izpari in da je potica rahla. Pečeno potico vzamemo iz modela in jo prekrijemo s servetom, da se ohladi in da izgubi čim manj vlage.


05.08.2021

Naselje Zavrh

Na nočni obisk se bomo odpravili v slikovito naselje Zavrh, priljubljeno turistično točko, ki je v središču gričevnatih Slovenskih goric. Leži na slemenu nad Pesniško dolino. Na severnem predelu je pokrito z mešanimi gozdovi, na južni strani pa se razprostirajo sadovnjaki, njive in vinogradi. Je edin kraj v Sloveniji, kjer se skozi celotno obdobje po drugi svetovni vojni neguje spomin na slovenskega generala Rudolfa Maistra Vojanova. V nadaljevanju noči, po eni, bomo govorili o pozitivnem učinku gozda in o sanjah, nato pa bomo gostili glasbeni skupini Peron in Alo!Stari. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.


04.08.2021

Sylvia Plath

Skozi noč bomo prebirali cvetove mladostnih pesmi Sylvie Plath, ameriške pesnice, ki je svoje zˇivljenje nelocˇljivo prepletla z literaturo in ga tudi avtofikcijsko ubesedila. Pesnica, ki ima danes mitski status, je živela polnokrvno, bila je lacˇna izkusˇenj, na valu navdiha se je zapenila vanje, ko so se ji ponudile, pravi Andreja Udovč, ki je njene zgodnje pesmi izvrstno prepesnila v slovenščino. Izšle so pri založbi Sanje, v zbirki Hiša pesmi. “Mnogo taksˇnega je v Sylvijini mladostni poeziji, ob cˇemer srce bralca zares bije. Tu so posejana semena Sylvijinega kasnejsˇega poeticˇnega klasja: pozorno, zavzeto snovanje pesemskega loka, iz katerega se v izpovednem liricˇnem tonu pneta dramaticˇnost in pripovednost; uvajanje sˇirokega razpona glasov, perspektiv, razpolozˇenj, likov; zametki in razvijanje metaforike, kljucˇne tudi v kasnejsˇi poeziji; in prepletanje osebnega s sˇirsˇim druzˇbeno- politicˇnim kontekstom. Pesmi Juvenilie so pomemben dokument rastocˇega samozaupanja v lastni samobitni pesnisˇki izraz. Rdecˇe poje liricˇna vrtnica v bujnem spletisˇcˇu zgodnjih pesmi Sylvie Plath; vrtinec prvih izkusˇenj, hrepenenje, bolecˇina, sanje in ljubezen so vpleteni vanje.”, piše v spremni besedi Andreja Udovcˇ. Pesmi Sylvie Plath bo interpretirala nočna voditeljica Nada Vodušek.


02.08.2021

Noč šansona, 5. del

To noč se bomo spet zadrževali ob pariških odrih 50-ih let in poslušali pevce, ki so bili takrat njihova stalnica in so pomembno sooblikovali podobo francoskega šansona. Tokratni interpreti bodo: René-Louis Lafforgue, Andrel, Lucienne Delyle, Bourvil, Guy Béart in Eddie Constantine.


01.08.2021

Jorg Zupan

Jorg Zupan (1987) je kuharski prvoligaš, ki je o kulinaričnem oskarju, kar Michelinove zvezdice tudi so, sanjal že kot mladostnik. In mu je uspelo. Z ljubljansko restavracijo Atelje. A šele takrat, ko mu ni bilo več tako zelo pomembno, da jo osvoji, ampak mu je še danes bistveno to, da je gost zadovoljen. Jorg kuha s srcem, čeprav pravi, da "jem le še svinjsko meso, ki ga sam zakoljem", strastno in ne mara predalčkanja v kateri koli kulinarični slog. On (se) razvija po svoje, avtorsko, pri tem pa se mu vendarle poznajo svetovljanske prakse v tujini, saj je pred leti v Avstraliji delal v takrat najboljši restavraciji na celini, sydneyjskem Quayu, od tam je šel v londonsko klasično francosko restavracijo z Michelinovo zvezdico - Pied-a-Terre, potem pa tudi za mesec dni še na prakso k Hestonu Blumenthalu v Fat Duck, in v Oslo v Maemo. Obe slednji se kitita s kar tremi michelinkami. Ljubitelj umetnosti, rolkanja in fermentiranih jedi, je pred kratkim odprl gostilno Breg, ki sledi konceptu "mastno in slastno, z jedmi za dušo". Zupan pravi, da nobena jed ne more biti boljša od sestavin in, da je v kuhinji pomembno to, da se ne ustrašiš, da imaš kontrolo. Bolj podrobno ga spoznajte v tokratnem Nočnem obisku, ko bo z nami delil svoje kulinarične zgodbe.


31.07.2021

Marjan Strmljan

Poletje se bliža vrhuncu in temu primerno bo sledil izbor glasbe po navdihu Armanda Šturmana, kot tudi pomembnejših vsebin minulega tedna z našega konca. Veliko bo poletnih tem. Govorili bomo o promociji štirih turističnih destinacij pod skupno blagovno znamko LOVE ISTRIA, obiskali smo Izolo in Izolane, šli bomo na morje in s slovenskim reprezentantom Tonijem Vodiškom poskušali ugotoviti, zakaj je kajtanje tako privlačno. Ponovno boste lahko prisluhnili osebni, tudi boleči izpovedi Lise Valetti, doma iz Brescie v Italiji, ki se je rodila kot moški z imenom Christian. Skozi izbrane vsebine vas bo ob glasbi vodil Branko Laginja. Sproščenemu poletnemu branju na plaži ali na dopustu pa je namenjena pred kratkim izdana kriminalka Dolomitske sanje, slovenskega avtorja Marjana Strmljana, ki jo bomo skupaj predstavili v prvi uri nočnega programa.


30.07.2021

Francoski šanson, 5. del

To noč se bomo spet zadrževali ob pariških odrih 50-ih let in poslušali pevce, ki so bili takrat njihova stalnica in so pomembno sooblikovali podobo francoskega šansona. Prvo nočno uro bomo posvetili enemu najpomembnejših francoskih šansonjerjev sploh, Gerogesu Brassensu, drugo uro pa prav tako zelo pomembni Patachou, pa René-Louisu Lafforgueu in znamenitima pevcema in avtorjema Marcelu Mouloudjiju in Borisu Vianu.


29.07.2021

Dr. Igor Žiberna

Na nočni obisk prihaja dr. Igor Žiberna, profesor geografije na mariborski Filozofski fakulteti, ki bo poskušal razložiti, zakaj smo v zadnjem času priča vse več ekstremnim vremenskim pojavom in kako, če sploh kako, se lahko nanje pripravimo.


28.07.2021

Nina Simić

Nina Simić, popotnica, butična načrtovalka potovanj, predavateljica in novinarka v zadnjem času pogreša predvsem svetovne avanture, saj so te njena velika ljubezen. Nina, ki je velika ljubiteljica mačk in živahnega družabnega življenja, vsak trenutek, ko ni na lovu za zanimivimi poslovnimi izzivi, rada izkoristi za uživanje. Poskuša živeti v stilu "Work hard, play hard" (Trdo delaj in uživaj polno). Ob dobro uigranem ravnovesju med delom in uživanjem življenja s polno žlico za takšen stil življenja navdihuje mnoge, med drugim preko svojih prispevkov na socialnih omrežjih. Pogosto se odpravi izven rodne Ljubljane in po svetu potuje tudi sama. Kako enostavno se znajde v tej vlogi in kako lahko vseeno potujemo tudi v teh časih bo razkrila nočni voditeljici Vesni Topolovec.


26.07.2021

Boštjan Marušič

Pred skoraj desetletjem je profesor filozofije Borut Osojnik poklical inženirja računalništva Boštjana Marušiča, ter mu predlagal, da združita moči in ustvarita slovenski viski. Preučila sta škotsko tradicijo in proces predelave viskija nadgradila s slovensko vodo in zrakom. Od ročne izdelave kotla, izbiranja kombinacije sodov za zračenje do poskušanja in razvijanja pijače – osem let je trajalo, da sta na domači trg postavila prvo serijo. Vmes sta izdelala in razvila še gin, po katerem ju danes verjetno bolj poznamo. Broken Bones ekipo je na Nočni obisk povabila Darja Pograjc.


25.07.2021

Nočni pogovori z Mojco

Negotovi časi nas morijo celo ob čofotanju po morski plitvini. Kako naj se brezskrbno prepustimo sončnim žarkom in druženju s prijatelji, če nad nami ves čas visi neka grožnja! Potrebujemo malce sprostitve, recimo dve uri dobre volje in zabavnega druženja, prav res. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi k poslušanju nočnega programa, mogoče si boste zaželeli celo poklicati – pogum velja!


24.07.2021

Mojca Milone

Gostja nocojšnjega nočnega programa bo Mojca Milone, učiteljica tehnike, fizike in astronomije na Osnovni šoli Solkan, pevka in ljubiteljica narave, ki je letos skupaj z domačini iz Trnovsko-Banjške planote opozorila na, po njihovem mnenju, nepravilno gospodarjenje s Trnovskim gozdom in tudi dosegla določene spremembe. Za njeno delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra. V več kot treh desetletjih je iz njene učilnice prišla marsikatera zanimiva inovacija, ki so jo poslali tudi na podjetja Mercedes, Ford in Opel. Nočni program bo povezala Karin Zorn Čebokli.


23.07.2021

Zgodovina opere v dveh urah

V dveh urah pretresti zgodovino ene najpomembnejših glasbenih ustanov Slovenije je seveda misija nemogoče, vendar smo sprejeli izziv. Voditeljica Lucija Grm bo z umetniškim direktorjem Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana Markom Hribernikom in vodjo za stike z javnostjo ljubljanske opere Barbaro Čepirlo pokukala v zgodovino skoraj 130 let opernega in 102 leti baletnega gledališča. Pregledali bomo aktualni program, pogledali v prihodnost in na sam razvoj slovenske opere in baleta, vse pa bodo seveda okraševali posnetki čudovitih arij in baletnih odlomkov naših in tujih opernih umetnikov.


22.07.2021

Marjeta Čič

Po polnoči bo z nami Marjeta Čič, prejemnica priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2020, pobudnica novih delovnih skupin Gluhi strežejo v planinskih kočah, Za slepe in slabovidne ni ovir, Paraplezanje in številnih drugih. Aktivna je v Planinski zvezi Slovenije in številnih drugih nevladnih organizacijah, sodeluje tudi pri pripravi in izvedbi inkluzijskih pohodov. Zanjo je prostovoljstvo vrednota, ki izvira iz njene osebne naravnanosti. Pred mikrofon jo je povabila nočna voditeljica Darinka Čobec.


21.07.2021

Jelena Soro

Eden od razlogov, da se je kot študentka preselila v Slovenijo, je bila tudi slovenska umetniška scena. Muziko Bratka Bibiča je poslušala že v otroštvu. Prihaja iz sveta klasične glasbe. Na Berklee College of Music v Valenciji je z odliko magistrirala kot najboljša študentka na smeri sodobnega izvajanja in produkcije. A klic etno muzike jo je odpeljal med glasbe sveta in improvizacije. Oboistka, pevka, skladateljica in glasbena pedagoginja raziskuje in poustvarja balkansko ljudsko glasbo v številnih zasedbah. Je avtorica projektov Balkan Open Jam, PostArt Ensemble, v Ljubljani vodi Etno zbor, z zasedbo The Balkan Experience of Song and Ritual je nedavno izdala album. Skupina treh pevk in tolkalista se suvereno sprehaja skozi zvoke ljudskih pesmi iz različnih balkanskih dežel in nas popelje v zgodbe – žalostne, srhljive, vesele, igrive. Vsestransko glasbenico in avtorico je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


19.07.2021

Noč šansona - 4. del: Francoski šanson

To noč bomo vnovič posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Tokrat bomo poslušali nekatera največja imena francoskega šansona: Leója Ferréja, Catherine Sauvage, Gilberta Bécauda, pa še Michelle Arnaud, Jacquesa Pillsa, Johna Williáma in René-Louisa Laforguea. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil.


18.07.2021

Filip Kržišnik

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


17.07.2021

Matjaž Kosmač

V prvi uri nočnega programa Radia Slovenija, ta bo danes, 17. julija 2021, do pete ure zjutraj potekal iz studia Radia Koper,boste deležni pogovora z zgovornim Primorcem Matjažem Kosmačem, za katerega ob pogovoru hitro ugotoviš, da je eden tistih hiperaktivnih ljudi, ki pomembno soustvarjajo številne glasbene in druge projekte, a zunanji opazovalci zanje redko slišimo, saj najraje ostajajo v ozadju. Ste, recimo, opazili zadnji videospot Kvatropircev, ki so ga posneli v Benetkah, bili na katerem od koncertov v okviru Sozvočja Primorske, na Gori Rocka ali pa morda ujeli video utrinke z letošnjega jubilejnega festivala Melodije morja in sonca? Naš nocojšnji gost je bil zraven prav povsod. Vabljeni, da mu oziroma nama prisluhnete – takoj po prvi skladbi, ki jo je izbral prav on.


16.07.2021

Metka in Rajmond Debevec

Spoznala sta se pred dobrimi tridesetimi leti in morda bi prav zanju lahko rekli, da se nasprotja privlačijo. Če je res tako, nam bosta v noči s četrtka na petek povedala kar sama. Gosta Nočnega obiska bosta Metka in Rajmond Debevec. V javnosti bolj poznamo Rajmonda – strelca, ki je za Slovenijo osvojil kar tri olimpijske medalje. V zgodovino bo za vedno vtisnjena njegova podoba iz leta 2000, ko je na Poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju ob Zdravljici, ki so jo zaigrali njemu v čast, potočil kar nekaj solza. Še več o Rajmondu in Metki Debevec izveste v nočnem pogovoru. K poslušanju vas vabi Iztok Konc.


15.07.2021

Tatjana Grča

Na nočni obisk prihaja Tatjana Grča. Je mama treh sinov in direktorica družinskega gradbenega podjetja, ki se je soočila s tesnobo in poskusila svojo največjo preizkušnjo preobraziti v priložnost za osebno rast in umetniško ustvarjanje. O tem je spregovorila v knjigi Skodelica življenja. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.


14.07.2021

Poetična noč z Emily Dickinson

Skozi poletno noč bo šepetala poezija, prepletan z odlomki iz romana o življenju največje ameriške pesnice, ki za časa življenja ni izdala nobene pesniške zbirke, danes pa ima kultni status med mnogimi bralkami in bralci po svetu. Prvi zvezek njene poezije smo pred tremi letu dobili tudi v slovenščini, v sijajnem prevodu Tadeje Spruk. Obsega 298 pesmi, napisanih med leti 1850 – 1861. Emily Dickinson je živela in ustvarjala v odmaknjenosti, a vendar je bila ves čas v živem stiku z zunanjim svetom. Strastno je prebirala knjige in časopise, si dopisovala z znanci, prijatelji in sorodniki. Ohranjenih je okoli tisoč. Njena pesniška zapuščina pa obsega 1800 pesmi. O moči poezije pravi: “Če preberem knjigo, ob kateri moje telo oledeni in ni več ognja, ki bi me lahko ogrel, vem, da je to poezija. Če fizično čutim, kot bi mi nekdo odrezal vrh glave, vem, da je to poezija. Le po tem dvojem jo prepoznam. Jo je mogoče prepoznati kako drugače?” V svet poezije Emily Dickinson vas bo popeljala avtorica oddaje Nada Vodušek.


Stran 39 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov