Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Suzana Kranjec

24.04.2015

Profesorica matematike in pedagogike, avtorica knjige Življenje brez glutena, bolnica s celiakijo in KVČB, ki pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja.

Petra Medved je na Nočni obisk povabila Suzano Kranjec, profesorico matematike in pedagogike, avtorico knjige Življenje brez glutena. Suzana Kranjec je bolnica s celiakijo in KVČB.  Pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja. O svoji življenjski  spremljevalki celiakiji pravi:

Tako jo brez zadržkov  lahko poimenujem  šele odkar imam postavljeno diagnozo. Pred tem je bila zame kratko malo vsiljivka. Nepovabljena gostja, ki se ni in ni dala odgnati. Občutila sem jo kot senco, ki mi sledi na vsakem koraku. Poskušala sem jo zatajiti, ji celo kljubovati, a zaman…..Pa sem jo, kot to vedno odkrito priznam, z dnem uradno ugotovljene diagnoze vendarle precej lažje  ozavestila. Čeprav sem tudi prej  ves čas slutila, da je…tam. Od tistega trenutka sem si globoko  v sebi  mnogo lažje dopovedovala, da prej ko jo vzamem za svojo, bolje zame. Mišljeno dobesedno.

 

S svojim delom ozavešča okolico, deli svoje znanje in izkušnje ne samo o pasteh brezglutenske prehrane, temveč nagovarja posameznika tudi k bolj zdravemu prehranjevanju, pozitivnemu razmišljanju in gibanju, ki mu daje poseben poudarek.

Mogoče bo koga presenetil podatek, da moji dieti navkljub z družino dosti potujemo. Preuredili  smo si kombi v bivalnega, tako da sem imela  vedno možnost priprave hrane.  Tako nismo odvisni od drugih. Včasih v kraju bivanja najamemo apartma, seveda spet z namenom, da si hrano pripravljamo sami. Izlete  izbiramo zelo premišljeno, primerno mojemu  tempu, ker fizično vendarle ne zmorem prevelikih obremenitev.Zdaj tudi že precej dobro poznam  svoje telo in vem kaj mi sporoča. V kolikor se mi napoveduje slabo počutje, raje preprosto ležem k počitku. To je edini način, da v kratkem spet lahko  nadaljujemo zastavljeno pot.

 

Suzana Kranjec v Grčiji

foto: arhiv gostje

Posvetila se je pravilni pripravi hrane, pravilni kombinaciji hrane, kajti kot razlaga  je bil njen želodec in črevesje zelo uničeno, boleče in utrujeno. Zaradi dodatnih alergij je izoblikovala dieto brez glutena, brez jajc, brez mleka in brez obdelanih maščob, s pravilnim kombiniranjem živil in ekološko izbiro osnovnih živil. In razlaga:

In verjemite, jem okusno. Pripravljam hrano z veseljem. Vse skupaj mi je postalo izziv. Ne pripravljam pogosto istih receptov, razen nekaj klasičnih, ki so mi zlezli pod kožo. Predvsem pa mi je izziv, kadar mi uspe dober “ponaredek” klasične hrane, morda celo tradicionalne hrane, s tem, da upoštevam vse omejitve, ki jih imam v prehrani in je hrana kljub temu okusna.

Suzana Kranjec, gostja Nočnega obiska vam predstavlja hitro narejeno potico brez glutena, jajc in mleka, ki zagotovo uspe. Lahko ji rečemo tudi veganska potica.

Najprej pripravimo makov nadev:

  • 120 g mletega brezglutensko deklariranega maka
  • 1 dcl riževe, sojine ali prosene smetane brezglutensko deklarirane
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • brezovo sladilo brezglutensko deklarirano po okusu
  • 1 žlica ruma

Smetano z rumom zavremo in dodamo mleti mak, brezovo sladilo, limonino lupinico in rum. Odstavimo z ognja. Vse dobro premešamo. Potica izredno lepega izgleda, saj je močno rumene barve, na kar so gospodinje najbolj ponosne, da so izbrale za peko prava jajca. Mi pa bomo barvo jajca preprosto nadometili s kurkumo.

Testo:

  • 400 g brezglutenske moke Schar mix B
  • zvrhana noževa konica kurkume za barvo namesto jajca
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • vanilijev sladkor brezglutensko deklariran
  • 1,5 vrečke suhega kvasa brezglutensko deklariranega
  • 1 natron brezglutensko deklariran
  • sol
  • sladkor dodamo po potrebi, če je mleko sladkano se sladkorja ne potrebuje, sicer sladimo po okusu z brezovim brezglutensko deklariranim sladkorjem
  • 1 žica ruma
  • 350 ml riževega ali prosenega ali sojinega mleka brezglutensko deklariranega

Suhe sestavine dobro premešamo, nato dodamo tekočino in ugnetemo testo. Če se testo prijemlje posode ali roke, lahko dodamo žlico ali dve moke, ki jo potresemo na dno posode in počasi sukamo testo po posodi, da preprečimo lepljenje na roke in posodo.

Testo naj počiva pokrito k kuhinjskim servetom na toplem 20 minut. Nato ga ponovno pregnetemo. Na podlago položimo folijo za živila in nanjo položimo testo. Testo prekrijemo še z eno plastjo folije in začnemo z valjanjem. Tako preprečimo prijemanje na valjar in testo je mnogo lažje oblikovati v željeno obliko.Velikost in obliko razvaljanega testa določimo glede na obliko pekača. Namažemo z nadevom in zvijemo. Nato zvito potico s pomočjo folije prevrnemo na “hrbet”, da je konec zvitka na vrhu. Da pa sem nam zvitek ne podre pri prenašanju v model pekača, ga z modelom preprosto prekrijemo. Po potrebi odrežemo odvečno dolžino zvitka. Z roko gremo pod folijo na kateri je zvitek potice in vse skupaj lahko elegantno prevrnemo v model. Kajti testo ima slabšo vezivnost, ker ne vsebuje glutena, ne jajc, ne maščob in se rado strga. Potico pustimo 20 minut da vzhaja, nato jo z iglo velikokrat prebodemo, da izpustimo odvečni zrak in s tem preprečimo, da pride v poticido luknjic zraka. Potica naj vzhaja 20 minut. Nato jo z dolgo iglo velikokrat prebodemo potico do dna, da se ne naredijo zračni žepki in da nadev ne odstopa od testa.

Premaz:

  • 1 žlica kokosovega sladkorja brezglutensko deklariranega, lahko je tudi melasa
  • nekaj kapljic vode

Pregrejemo, da se sladkor stopi in premažemo površino potice predno jo damo v pečico. Tako dobi lepo rjavo barvo, ker nismo dodajali nobenih maščob.

Potico postavimo v hladno pečico in nastavimo temperaturo na 180°C. Ker je pečica še hladna, potica še nekoliko vzhaja med njenim segrevanjem. Pečemo 30 minut. Nato prekrijemo potico z aluminijevo folijo, da čim manj tekočine izpari in da je potica rahla. Pečeno potico vzamemo iz modela in jo prekrijemo s servetom, da se ohladi in da izgubi čim manj vlage.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Suzana Kranjec

24.04.2015

Profesorica matematike in pedagogike, avtorica knjige Življenje brez glutena, bolnica s celiakijo in KVČB, ki pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja.

Petra Medved je na Nočni obisk povabila Suzano Kranjec, profesorico matematike in pedagogike, avtorico knjige Življenje brez glutena. Suzana Kranjec je bolnica s celiakijo in KVČB.  Pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja. O svoji življenjski  spremljevalki celiakiji pravi:

Tako jo brez zadržkov  lahko poimenujem  šele odkar imam postavljeno diagnozo. Pred tem je bila zame kratko malo vsiljivka. Nepovabljena gostja, ki se ni in ni dala odgnati. Občutila sem jo kot senco, ki mi sledi na vsakem koraku. Poskušala sem jo zatajiti, ji celo kljubovati, a zaman…..Pa sem jo, kot to vedno odkrito priznam, z dnem uradno ugotovljene diagnoze vendarle precej lažje  ozavestila. Čeprav sem tudi prej  ves čas slutila, da je…tam. Od tistega trenutka sem si globoko  v sebi  mnogo lažje dopovedovala, da prej ko jo vzamem za svojo, bolje zame. Mišljeno dobesedno.

 

S svojim delom ozavešča okolico, deli svoje znanje in izkušnje ne samo o pasteh brezglutenske prehrane, temveč nagovarja posameznika tudi k bolj zdravemu prehranjevanju, pozitivnemu razmišljanju in gibanju, ki mu daje poseben poudarek.

Mogoče bo koga presenetil podatek, da moji dieti navkljub z družino dosti potujemo. Preuredili  smo si kombi v bivalnega, tako da sem imela  vedno možnost priprave hrane.  Tako nismo odvisni od drugih. Včasih v kraju bivanja najamemo apartma, seveda spet z namenom, da si hrano pripravljamo sami. Izlete  izbiramo zelo premišljeno, primerno mojemu  tempu, ker fizično vendarle ne zmorem prevelikih obremenitev.Zdaj tudi že precej dobro poznam  svoje telo in vem kaj mi sporoča. V kolikor se mi napoveduje slabo počutje, raje preprosto ležem k počitku. To je edini način, da v kratkem spet lahko  nadaljujemo zastavljeno pot.

 

Suzana Kranjec v Grčiji

foto: arhiv gostje

Posvetila se je pravilni pripravi hrane, pravilni kombinaciji hrane, kajti kot razlaga  je bil njen želodec in črevesje zelo uničeno, boleče in utrujeno. Zaradi dodatnih alergij je izoblikovala dieto brez glutena, brez jajc, brez mleka in brez obdelanih maščob, s pravilnim kombiniranjem živil in ekološko izbiro osnovnih živil. In razlaga:

In verjemite, jem okusno. Pripravljam hrano z veseljem. Vse skupaj mi je postalo izziv. Ne pripravljam pogosto istih receptov, razen nekaj klasičnih, ki so mi zlezli pod kožo. Predvsem pa mi je izziv, kadar mi uspe dober “ponaredek” klasične hrane, morda celo tradicionalne hrane, s tem, da upoštevam vse omejitve, ki jih imam v prehrani in je hrana kljub temu okusna.

Suzana Kranjec, gostja Nočnega obiska vam predstavlja hitro narejeno potico brez glutena, jajc in mleka, ki zagotovo uspe. Lahko ji rečemo tudi veganska potica.

Najprej pripravimo makov nadev:

  • 120 g mletega brezglutensko deklariranega maka
  • 1 dcl riževe, sojine ali prosene smetane brezglutensko deklarirane
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • brezovo sladilo brezglutensko deklarirano po okusu
  • 1 žlica ruma

Smetano z rumom zavremo in dodamo mleti mak, brezovo sladilo, limonino lupinico in rum. Odstavimo z ognja. Vse dobro premešamo. Potica izredno lepega izgleda, saj je močno rumene barve, na kar so gospodinje najbolj ponosne, da so izbrale za peko prava jajca. Mi pa bomo barvo jajca preprosto nadometili s kurkumo.

Testo:

  • 400 g brezglutenske moke Schar mix B
  • zvrhana noževa konica kurkume za barvo namesto jajca
  • limonina lupinica 1/2 limone
  • vanilijev sladkor brezglutensko deklariran
  • 1,5 vrečke suhega kvasa brezglutensko deklariranega
  • 1 natron brezglutensko deklariran
  • sol
  • sladkor dodamo po potrebi, če je mleko sladkano se sladkorja ne potrebuje, sicer sladimo po okusu z brezovim brezglutensko deklariranim sladkorjem
  • 1 žica ruma
  • 350 ml riževega ali prosenega ali sojinega mleka brezglutensko deklariranega

Suhe sestavine dobro premešamo, nato dodamo tekočino in ugnetemo testo. Če se testo prijemlje posode ali roke, lahko dodamo žlico ali dve moke, ki jo potresemo na dno posode in počasi sukamo testo po posodi, da preprečimo lepljenje na roke in posodo.

Testo naj počiva pokrito k kuhinjskim servetom na toplem 20 minut. Nato ga ponovno pregnetemo. Na podlago položimo folijo za živila in nanjo položimo testo. Testo prekrijemo še z eno plastjo folije in začnemo z valjanjem. Tako preprečimo prijemanje na valjar in testo je mnogo lažje oblikovati v željeno obliko.Velikost in obliko razvaljanega testa določimo glede na obliko pekača. Namažemo z nadevom in zvijemo. Nato zvito potico s pomočjo folije prevrnemo na “hrbet”, da je konec zvitka na vrhu. Da pa sem nam zvitek ne podre pri prenašanju v model pekača, ga z modelom preprosto prekrijemo. Po potrebi odrežemo odvečno dolžino zvitka. Z roko gremo pod folijo na kateri je zvitek potice in vse skupaj lahko elegantno prevrnemo v model. Kajti testo ima slabšo vezivnost, ker ne vsebuje glutena, ne jajc, ne maščob in se rado strga. Potico pustimo 20 minut da vzhaja, nato jo z iglo velikokrat prebodemo, da izpustimo odvečni zrak in s tem preprečimo, da pride v poticido luknjic zraka. Potica naj vzhaja 20 minut. Nato jo z dolgo iglo velikokrat prebodemo potico do dna, da se ne naredijo zračni žepki in da nadev ne odstopa od testa.

Premaz:

  • 1 žlica kokosovega sladkorja brezglutensko deklariranega, lahko je tudi melasa
  • nekaj kapljic vode

Pregrejemo, da se sladkor stopi in premažemo površino potice predno jo damo v pečico. Tako dobi lepo rjavo barvo, ker nismo dodajali nobenih maščob.

Potico postavimo v hladno pečico in nastavimo temperaturo na 180°C. Ker je pečica še hladna, potica še nekoliko vzhaja med njenim segrevanjem. Pečemo 30 minut. Nato prekrijemo potico z aluminijevo folijo, da čim manj tekočine izpari in da je potica rahla. Pečeno potico vzamemo iz modela in jo prekrijemo s servetom, da se ohladi in da izgubi čim manj vlage.


22.06.2023

Stojan Ščuka

Nočni program tokrat pripravljajo iz koprskega studia. Mojca Klarič je na klepet povabila Stojana Ščuko. V prostem času obiskuje rock koncerte po Evropi, sicer pa je zaljubljen v naravo, zaljubljen je v pasje kosmatince, ukvarja se z botaniko, mikologijo, lovi ribe, sprehaja psa, obrezuje 79 oljk in ogromno najrazličnejših sadnih dreves, je tudi ornitolog. Tretji mandat je na čelu Javnega zavoda park Škocjanske jame. Z Mojco Klarič bosta govorila o projektih, ki tečejo v Parku Škocjanske jame, pa o lastnostih dobrega direktorja in o krasnih sodelavcih. Spomin bo segel v njegovo otroštvo in k sorodnikom na Kras. Odkrito bo direktor parka spregovoril tudi o tistem, česar mu doslej ni uspelo uresničiti.


23.06.2023

Dejan Dogaja

Na nočni obisk pride 30-letni glasbenik iz Laškega, ki s skupino Dejan Dogaja že več let razveseljuje staro in mlado občinstvo po Sloveniji. S Poskočnimi muzikanti je začel svojo kariero, se preizkusil kot klarinetist in pevec, danes pa ga obožujejo številni mladi poslušalci. Znan je po izraziti irokezi, ki je njegov zaščitni znak. V glasbo in nastopanje je zaljubljen, morda se nekoč loti tudi vodenja otroške razvedrilne oddaje. Dejan Krajnc bo na Prvem nastopil malo po polnoči, ob spremljavi kitarista pa bo zapel tudi nekaj slovenskih popevk. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.


21.06.2023

Stanka in Igor Benčevič

V nočnem programu bomo potovali s popotnikoma Stanko in Igorjem Benčevičem, ki sta bila v začetku leta v Mehiki in Braziliji. Ptujčana s svojim ustvarjalnim pristopom že leta sooblikujeta gostinsko, turistično in kulturno podobo najstarejšega slovenskega mesta, z Muzikafejem pa sta ponesla v svet tudi ime našega starodavnega mesta. Z nami bosta delila svoja zelo raznolika doživetja.


21.06.2023

Domen Cizej

Kot otrok je igral kljunasto flavto, potem je presedlal na violončelo, dokler ni pri trinajstih letih našel pravega instrumenta zase – bobnov. Od njih se ni več ločil in kmalu mu je postalo jasno, da bo glasba njegov poklic in njegovo poslanstvo. Navdušil ga je predvsem jazz, s katerim ga je spoznal profesor Adam Klemm. Na KGBL v Ljubljani je vpisal smer jazz bobni, potem pa študij nadaljeval na eminentni CODARTS university v Rotterdamu, kjer je leta 2020 diplomiral. Z magistrskim študijem je nadaljeval na amsterdamskem konservatoriju. Amsterdam je trenutno njegov drugi dom, v njem ustvarja in sodeluje s številnimi glasbeniki, dejaven pa je tudi v programih Inštituta za raziskave umetnosti, kritične misli in filozofije Inštitut.abeceda pod vodstvom Dréja A. Hočevarja. Na letošnjem Jazz festivalu v Ljubljani predstavlja svoj avtorski projekt Introducing Domen Cizej, set petih albumov z različnimi zasedbami. Na nočni pogovor ga je povabila Nada Vodušek.


19.06.2023

Katja Sešek

V Nočnem obisku smo naredili sklep dogajanja na festivalu Parada ponosa. V goste smo povabili Katjo Sešek z Društva Parada ponosa, ki vodi program Varne in vključujoče šole. Sešek aktivno udejanja namero, da bi šole postale bolj prijazen prostor za mlade LGBTIQ+ osebe. Spregovorila je o izzivih uvajanja tovrstnih tematik v šole, o nestrpnem odnosu družbe do raznolikosti in o neodzivnosti ministrstva na pozive k sodelovanju. Ali je boj ene marginalizirane skupnosti boj za pravice vseh? Kako implementacija spremenjenega družinskega zakonika poteka v praksi? Koliko je posvojitev otrok s strani istospolnih parov? Vprašanja je Katji Sešek postavljala voditeljica Eva Lipovšek.


18.06.2023

Matija Križnar

Ne zgodi se pogosto, da mora gost Nočnega obiska predčasno oditi iz službe, da lahko ob polnoči že sedi v našem studiu. In prav to se bo zgodilo nocoj – na poletno noč muzejev. Gost Nočnega obiska bo namreč paleontolog Matija Križnar. Poletno noč muzejev, ko so muzeji in galerije odprti do polnoči, bo podaljšal s pogovorom v živo v etru nočnega programa. Mag. Križnar je zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer skrbi za zbirko najdragocenejših slovenskih fosilov. Vas zanima, kaj se je dogajalo nekoč pri nas? Zato vas Matija Križnar in Iztok Konc vabita, da prvi uri v noči na nedeljo preživite z njima.


17.06.2023

Izidor Simčič

V nočnem programu boste slišali pogovor z Izidorjem Simčičem. Prihaja iz Brd, kjer ga skoraj vsi kličejo Dorče. Njegova igra otroških let je bila lepšanje prostorov, kasneje se je odločil za študij arhitekture, izkušnje pa nato pridobival v tujini. Da si Izidor Simčič zasluži posebno mesto v knjigi razvoja Brd, so mu v tem mesecu znova priznali na briški občini, saj je z njegovo pomočjo postala ena pomembnih turističnih destinacij.Pogovor je pripravila Eva Furlan.


16.06.2023

Manca Udovič

Manca Udovič se pred radijski mikrofon vrača v drugačni vlogi, kot je zanjo običajno. Kot gostja nočnega programa in ne kot nastopajoča na koncertu ali radijska novinarka, kar je nekoč že bila. Zdaj je ustvarjalka glasbe, skladateljica in glasbena pedagoginja, ki s svojo zasedbo RoManca nastopa po odrih po vsej državi. Kje išče navdih in kako skuša navdihniti mlajše? Še vedno začuti metuljčke, ko igra na koncertih? In nenazadnje – ali igra klavir tudi takrat, ko ji ga ne bi bilo treba? Med črno-belimi tipkami, ki včasih igrajo vesele, včasih pa bolj resne skladbe, se bo z njo sprehodil njen nekdanji radijski kolega Jure K. Čokl.


14.06.2023

Iniciativa mestni zbor

V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili zanimivim pogovorom. Gostili bomo mariborske aktiviste iz Iniciative mestni zbor, ki se že 10 let trudijo, da bi mestna oblast slišala tudi glas običajnih meščanov. Pogovarjali se bomo tudi z dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker. Prisluhnili pa bomo tudi odlični glasbi: domači zasedbi Bomb Shell in pevcu Simonu Vadnjalu. Ob koncu nočnega druženja pa se bomo zazrli tudi v zgodovino.


14.06.2023

Tone Vrhovnik Straka

Morda se zdi, da se človeku, ki se seznani z diagnozo bipolarne duševne motnje, popolnoma podre življenje, da bo moral trajno uživati zdravila, ob pomoči katerih bo sploh lahko normalno deloval. Vendar je resnica lahko tudi drugačna. Tone Vrhovnik Straka živi z diagnozo bipolarne motnje že več kot tri desetletja, in to brez zdravil. Zase pravi, da je le nekoliko nenavaden v tem, da je v čustvovanju bolj ekstremen, da ga včasih bolj nagiba na en, včasih pa na drugi konec lestvice. In če se človek kdaj zatakne na enem koncu, velja, da se je treba zdraviti z zdravili na recept. Obstajajo pa tudi alternative. Naš gost je kljub bipolarni motnji uspešen v svojem poklicu, dejaven v društvu Poglej in v številnih drugih dejavnostih. V sodelovanju s civilno družbo in stroko si prizadeva za spremembo zakonodaje in pogleda na psihiatrično oskrbo. V trenutkih, ko zdrsnemo na spodnji konec lestvice, v depresijo, najbolj potrebujemo nekoga, ki si bo vzel čas in se z nami pogovarjal.


12.06.2023

Matej Zemljič

Na tokratnem Nočnem obisku se nam je pridružil gledališki in televizijski igralec Matej Zemljič. Kljub temu da je predstavnik mlade generacije igralcev, je širši slovenski javnosti že dobro znan. V preteklosti je nastopal v mnogih slovenskih gledališčih, veliko pozornosti pa je pritegnil tudi z vlogami pred kamero. Med večjimi uspehi je vsekakor vloga Andreja v celovečernem filmu Posledice. Čeprav mineva že pet let od njegovega izida, film ob vsakem ponovnem predvajanju vzbudi pozornost gledalcev in gledalk. Z Matejem Zemljičem se je pogovarjal Rene Markič.


11.06.2023

Manja Žugman

Z namenom, da bi imeli bolni otroci tudi v bolnišnici v Ljubljani šolo, je bila leta 1951 ustanovljena Bolnišnična šola. Ta ohranja in krepi življenjsko perspektivo in osmišlja dneve bolnih otrok. Ob šolskem delu pa izven bolnišničnih zidov nastaja še več drugih vsebin, med njimi so tabori sonca in radosti in bolnišnične olimpijske igre. Več o poslanstvu in delovanju šole bo v noči s sobote na nedeljo povedala profesorica Manja Žugman, vodja bolnišničnih šolskih oddelkov Osnovne šole Ledina. Na Nočni obisk po polnoči jo je povabila voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


10.06.2023

Breda Krašna

Zveza prijateljev mladine Slovenije letos obeležuje 70 let. Njena prva skrb so otroci, mladi in družine. S številnimi programi in akcijami si prizadeva, da bi jim pomagala, zastopala njihove interese in ščitila njihove pravice. Breda Krašna že vrsto let dela kot generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, že prej pa je sodelovala z njimi kot prostovoljka. Njena profesionalna pot je pisana, seznam vseh ostalih dejavnosti dolg, saj je Ankarančanka Breda Krašna ena tistih, ki ne znajo sedeti križem rok. K pogovoru jo je povabila Nataša Ugrin Tomšič.


09.06.2023

Izar Lunaček

V studio je prišel doktor filozofije in komparativist, predvsem pa – kot diplomirani slikar – stripar in ilustrator. Njegovi stripi že več kot 20 let izhajajo tako v digitalnih kot v tiskanih medijih ter v knjižni obliki. Ustvaril je več stripovskih albumov, ilustriral knjige za otroke in mladino ter poskrbel, da je inteligentni in duhoviti strip redno izhajal v časopisu. Velja za enega glavnih in najbolj aktivnih zagovornikov stripa ter risoromanov pri nas. Je soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala Tinta, na Poljanski ulici v Ljubljani pa je odprl knjigarno Stripolis, ki presega meje prodajnega prostora, saj deluje tudi kot atelje in zavod za gojenje stripovske kulture. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Izarja Lunačka.


08.06.2023

Petra Bašl

Gostja nočnega programa bo Petra Bašl, optičarka, ki za svoj poklic pravi, da je to poklic preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V to delo se je zaljubila že v otroštvu, ko je opazovala optiko v soseščini. Se ljudje zavedamo pomembnost oči? Na kaj moramo paziti pri nakupu očal? Naši gostji, ki je poslovna ženska, izzivi niso tuji, sprostitev in mir pa poišče v naravi, saj z družino živi na Pohorju? Prisluhnite malo po polnoči.


07.06.2023

Luka Bokšan

Pogovor z nekom, ki odhaja. Slovo prijateljev. A tega drugega ni na odru. Njegov stol je prazen. Očitno je že odšel. In tisti, ki je ostal, sam pri sebi preigrava slovo. Pripoveduje nam, ki se morda ob tem spomnimo svojih sloves, svojih monologov, izgovorjenih v bolečo tišino. Predstava Disco inferno je avtorski projekt igralca Luke Bokšana, v katerem skozi skoraj prazno, minimalistično scenografijo oder reže notranje trenje. Z zadržano igro brez poudarjenih gest in s sijajnim gibalnim koncem – "plesom" z dvema barskima stoloma gledalca ves čas drži v napetosti. Z monodramo, eno najzahtevnejših igralskih nalog, je pravkar magistriral na AGRFT v Ljubljani. O njegovi dozdajšnji igralski poti, o gledališču in umetnosti, o željah in prihodnosti se z Luko Bokšanom pogovarja Nada Vodušek.


02.06.2023

Klara in Miha Curk

Obnovitveno kmetovanje bi lahko razložili tudi kot inteligentno kmetovanje, posvečeno mikroskopskim organizmom , ki jih s prostim očesom ne moremo videti, zato si težko predstavljamo, kako bogato je lahko življenje pod našimi nogami. Pri Curkovih na Kmetiji Zeleni pašnik na Griču so doma mnogi. Ne le Klara in Miha, še zelo mladi gonilni sili kmetije, tam sta še otroka, Ema in Tine, kunci, piščanci, kokoši, ovce, krava cika Rozi, Sultan - čuvaj, muca, deževniki in mnogi ostali, neomenjeni, ki pričajo o tem, kako živa, rodovitna in bogata so lahko tla, če zanje ustrezno in trajnostno skrbimo. V simbiozi. Živali, rastline in ljudje. Temeljni vidik takšnega, revolucionarnega načina kmetovanja, je tudi zadovoljevanje potreb po prvovrstni hrani. Kako lahko in tudi podjetno je pravzaprav zemljišča bogatiti z obilico organske snovi, skrbeti za njihovo ravnovesje, s tem zaslužiti in naravi vračati, kar nam da, boste poslušali po polnoči, ko bosta naša gosta Klara in Miha Curk, ki živita in ustvarjata drugače od večine slovenskih kmetov. Napredna? Še kako.


04.06.2023

Nace Junkar

Vstop v nedeljo bo zelo glasbeno obarvan – pokukali bomo namreč v življenjsko zgodbo in v 50 let petja opernega pevca in pevca zabavne glasbe. Leta 1977 je na mednarodnem tekmovanju mladih opernih pevcev v Trevisu dobil nagrado za najobetavnejšega mladega opernega pevca, je dvakratni zmagovalec festivala Melodije morja in sonca – prvič v duetu s Heleno. Ja, zdaj že veste, da bo gost nočnega programa Nace Junkar. Veliko pesmi v njegovi izvedbi bogati naš arhiv, a gostiteljico Lucijo Grm bodo predvsem zanimale zgodbe, ki jih je pisalo njegovo bogato glasbeno ustvarjanje.


03.06.2023

Faraoni 2023

V tokratni oddaji Nočni obisk vas vabimo v svet glasbe. Faraoni, legendarna skupina iz Izole, ki je bila ustanovljena leta 1967, gre po desetih letih spet skupaj na oder portoroškega Avditorija. Pred koncertom, ki bo 24 junija, so medije povabili na srečanje. Nelfi Depangher, Piero Pocecco, Tulio Furlanič, Marjan Malikovič in Slavko Ivančič so Nataši Benčič pripovedali zgodbe, ki jih je pisala njihovo življenje in njihova glasba.


02.06.2023

Noč šansonov: šaljivi, parodični in posmehljivi šansoni dvajsetih let 20. stoletja

Tokratna Noč šansonov bo v znamenju šaljivih, parodičnoh, satiričnih, celo posmehljivih šansonov dvajsetih let 20. stoletja. Začeli bomo v družbi pevca, ki so ga poznali kot Dreana, večino časa pa bomo poslušali Georgiusa, čigar opus je pravo razpiranje vseh mogočih odtenkov posmehljivosti in družbenega dogajanja, pa tudi značajskih lastnosti, ob katere se umetnik lahko obregne. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


Stran 10 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov