Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko v mestnih središčih kot gobe po dežju nastajajo urejeni urbani prostori in na obrobju mest rastejo visoke poslovne stavbe, se v urbanističnih načrtih tu in tam pojavi siva pega v obliki propadajoče hiše. Stene starih, zapuščenih, osamljenih in žalostnih stavb šepetajo številne zgodbe, ki pa jim znajo prisluhniti le redki. Mednje sodi svobodna umetnica in fotografinja Viktorija Rozman Bitenc, ki s svojimi fotografijami odkriva pozabljeni svet, ki se skriva za zaraslim vrtom, propadajočimi lesenimi vrati ali razbitim okenskim steklom. Razkrila nam ga bo v Nočnem obisku, kmalu po polnoči. Z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.
Nočni pogovor s fotografinjo in svobodno umetnico Viktorijo Rozman Bitenc
“Vstop v samo zgradbo, sam objekt zelo velikokrat ni ravno najbolj enostavna zadeva, saj je pogosto treba plezati, se plaziti. Včasih je zelo dobro, da si kondicijsko pripravljen, ker nikoli ne veš, kaj te bo doletelo. Včasih je to odveč, ker so vrata ali okno že odprta, ampak mene v bistvu bolj privlači tisto, kar ni dostopno vsakomur.”
Viktorija Rozman Bitenc je zaradi otroštva, ki ni bilo rožnato, in zaradi družbene nesprejetosti, pogosto iskala svoj prostor pod soncem. Mir, ki ga drugačni najstnici družba ni mogla ponuditi, je Viktorija našla v zapuščenih stavbah.
“Zapuščene zgradbe so bile dostikrat moje zatočišče, ko sem bežala stran od doma oz. v svoj svet. Tako, da v bistvu zapolnjujejo praznino, ki je nastala v meni.”
Viktorija želi propadajoče stavbe zaščititi, zato njihovih lokacij ne razkriva. Kljub temu, da so stavbe pogosto precej dotrajane, jih želi obvarovati pred potencialnim vandalizmom in poškodbami notranjosti, ki so posledice človeške objestnosti.
V času, ki ga je Viktorija preživela na ulici, je spoznala mnogo ljudi in pridobila veliko življenjskih izkušenj. Kljub temu pa neprestani strah in dvom v lastno preživetje naredita svoje.
“Ulica te preprosto prisili v to, da ali zapadeš v drogo ali zapadeš v alkohol ali preprosto zapadeš v katerokoli drugo odvisnost.”
“V zapuščenih zgradbah velikokrat srečam ljudi z roba, ki imajo sto in eno različno zgodbo življenja,” pripoveduje 22-letnica. Ker so bili brezdomci prvi ljudje, ki so jo sprejeli brez predsodkov, težko sprejme omejenost, s katero mimoidoči gledajo na ljudi z ulice, do katerih usoda ni bila prijazna.
Ko je Viktorijin mož beračil na ulici, je k njemu pristopila starejša gospa in mu rekla, naj vendar izgine domov. Ko ji je fant povedal, da nima doma, je gospa izustila še žaljivko. “Fant, ki se je več ur trudil za to, da bi preživel dva, ki je že osem let na ulici, da mu starejša oseba, ki bi morala biti situirana, modra … da si privošči takšen žaljivi pristop do osebe, ki nima doma namesto, da bi ga poslušala, poslušala samo zgodbo, se meni zdi žalostno,” pripoveduje Viktorija.
“Kljub temu, da sam ni imel volje, ambicij, ciljev, za katere bi se trudil, dopolnjujeva in rešujeva drug drugega. Sam njegov pojav, njegova drugačnost, njegov način življenja je isti kot moj.”
Prav v mesecu aprilu sta Damjan in Viktorija Rozman Bitenc praznovala drugo obletnico poroke.
V stavbe vstopa kot obiskovalka, ne plenilka, zato svojega pohajkovanja po praznih sobah ne razume kot vdor. Stavbe skrivajo številne zgodbe v obliki črno-belih razglednic, zemljevidov Ljubljane in starega Rolls Royca zlate barve. Zgodovino hiše in avtomobila je Viktoriji razkril brezdomec, ki je tam prebival.
“Na tem podstrešju sem odkrila skrinjo, ki je bila nekoč last tržnega inšpektorja v Ljubljani. V času, ko je v Ljubljani bil župan gospod Ivan Hribar.”
V Nočnem obisku, ki mu lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi, smo se podali v svet, ki je po navadi skrit našim očem. Pa ne zato, ker bi sam iskal temne kotičke, v katere bi se potuhnil, ampak ker se mi odločimo, da ne obstaja več. Morda tudi vas, ko hitite od doma do dela ali pa po svojih opravkih, pot vodi mimo zapuščene, osamljene, propadajoče hiše, ki je pravzaprav sploh ne opazite. Opazi pa jih fotografinja in svobodna umetnica Viktorija Rozman Bitenc, ki jim namenja spodnje verze.
Zapuščene zgradbe – Ljubezen
“Zapuščene zgradbe so moja ljubezen, so moj drugi dom.
So stvar, ki me dopolnjuje in mi daje energijo.
Četudi so le 4 prazne stene imajo svojo zgodovino in energijo.
V njih nisem le zaradi fotografije, a tudi zaradi praznine, energije.
Niso stvar, s katero bi želela služiti, dobiti slavo, le pokazati to, kar je očem neznano.
So moja ljubezen, težko razumljiva, ne le moje delo, moje dopolnilo.”
Deklica iz cunj je album, ki Viktorijo najbolje pooseblja. Fotografije je posnel njen mož Damjan.
Viktorija na Nočnem obisku v studiu nočnega programa.
foto: Darja Pograjc
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Medtem ko v mestnih središčih kot gobe po dežju nastajajo urejeni urbani prostori in na obrobju mest rastejo visoke poslovne stavbe, se v urbanističnih načrtih tu in tam pojavi siva pega v obliki propadajoče hiše. Stene starih, zapuščenih, osamljenih in žalostnih stavb šepetajo številne zgodbe, ki pa jim znajo prisluhniti le redki. Mednje sodi svobodna umetnica in fotografinja Viktorija Rozman Bitenc, ki s svojimi fotografijami odkriva pozabljeni svet, ki se skriva za zaraslim vrtom, propadajočimi lesenimi vrati ali razbitim okenskim steklom. Razkrila nam ga bo v Nočnem obisku, kmalu po polnoči. Z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.
Nočni pogovor s fotografinjo in svobodno umetnico Viktorijo Rozman Bitenc
“Vstop v samo zgradbo, sam objekt zelo velikokrat ni ravno najbolj enostavna zadeva, saj je pogosto treba plezati, se plaziti. Včasih je zelo dobro, da si kondicijsko pripravljen, ker nikoli ne veš, kaj te bo doletelo. Včasih je to odveč, ker so vrata ali okno že odprta, ampak mene v bistvu bolj privlači tisto, kar ni dostopno vsakomur.”
Viktorija Rozman Bitenc je zaradi otroštva, ki ni bilo rožnato, in zaradi družbene nesprejetosti, pogosto iskala svoj prostor pod soncem. Mir, ki ga drugačni najstnici družba ni mogla ponuditi, je Viktorija našla v zapuščenih stavbah.
“Zapuščene zgradbe so bile dostikrat moje zatočišče, ko sem bežala stran od doma oz. v svoj svet. Tako, da v bistvu zapolnjujejo praznino, ki je nastala v meni.”
Viktorija želi propadajoče stavbe zaščititi, zato njihovih lokacij ne razkriva. Kljub temu, da so stavbe pogosto precej dotrajane, jih želi obvarovati pred potencialnim vandalizmom in poškodbami notranjosti, ki so posledice človeške objestnosti.
V času, ki ga je Viktorija preživela na ulici, je spoznala mnogo ljudi in pridobila veliko življenjskih izkušenj. Kljub temu pa neprestani strah in dvom v lastno preživetje naredita svoje.
“Ulica te preprosto prisili v to, da ali zapadeš v drogo ali zapadeš v alkohol ali preprosto zapadeš v katerokoli drugo odvisnost.”
“V zapuščenih zgradbah velikokrat srečam ljudi z roba, ki imajo sto in eno različno zgodbo življenja,” pripoveduje 22-letnica. Ker so bili brezdomci prvi ljudje, ki so jo sprejeli brez predsodkov, težko sprejme omejenost, s katero mimoidoči gledajo na ljudi z ulice, do katerih usoda ni bila prijazna.
Ko je Viktorijin mož beračil na ulici, je k njemu pristopila starejša gospa in mu rekla, naj vendar izgine domov. Ko ji je fant povedal, da nima doma, je gospa izustila še žaljivko. “Fant, ki se je več ur trudil za to, da bi preživel dva, ki je že osem let na ulici, da mu starejša oseba, ki bi morala biti situirana, modra … da si privošči takšen žaljivi pristop do osebe, ki nima doma namesto, da bi ga poslušala, poslušala samo zgodbo, se meni zdi žalostno,” pripoveduje Viktorija.
“Kljub temu, da sam ni imel volje, ambicij, ciljev, za katere bi se trudil, dopolnjujeva in rešujeva drug drugega. Sam njegov pojav, njegova drugačnost, njegov način življenja je isti kot moj.”
Prav v mesecu aprilu sta Damjan in Viktorija Rozman Bitenc praznovala drugo obletnico poroke.
V stavbe vstopa kot obiskovalka, ne plenilka, zato svojega pohajkovanja po praznih sobah ne razume kot vdor. Stavbe skrivajo številne zgodbe v obliki črno-belih razglednic, zemljevidov Ljubljane in starega Rolls Royca zlate barve. Zgodovino hiše in avtomobila je Viktoriji razkril brezdomec, ki je tam prebival.
“Na tem podstrešju sem odkrila skrinjo, ki je bila nekoč last tržnega inšpektorja v Ljubljani. V času, ko je v Ljubljani bil župan gospod Ivan Hribar.”
V Nočnem obisku, ki mu lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi, smo se podali v svet, ki je po navadi skrit našim očem. Pa ne zato, ker bi sam iskal temne kotičke, v katere bi se potuhnil, ampak ker se mi odločimo, da ne obstaja več. Morda tudi vas, ko hitite od doma do dela ali pa po svojih opravkih, pot vodi mimo zapuščene, osamljene, propadajoče hiše, ki je pravzaprav sploh ne opazite. Opazi pa jih fotografinja in svobodna umetnica Viktorija Rozman Bitenc, ki jim namenja spodnje verze.
Zapuščene zgradbe – Ljubezen
“Zapuščene zgradbe so moja ljubezen, so moj drugi dom.
So stvar, ki me dopolnjuje in mi daje energijo.
Četudi so le 4 prazne stene imajo svojo zgodovino in energijo.
V njih nisem le zaradi fotografije, a tudi zaradi praznine, energije.
Niso stvar, s katero bi želela služiti, dobiti slavo, le pokazati to, kar je očem neznano.
So moja ljubezen, težko razumljiva, ne le moje delo, moje dopolnilo.”
Deklica iz cunj je album, ki Viktorijo najbolje pooseblja. Fotografije je posnel njen mož Damjan.
Viktorija na Nočnem obisku v studiu nočnega programa.
foto: Darja Pograjc
Na nočni klepet smo ob njenem obisku Pohorja, povabili Gabrijelo Duh, Mariborčanko, ki že dve desetletji živi na Primorskem. Narava, kot pravi, je njen drugi dom. Zaposlena je med tistimi, ki postavljajo meje takrat, kadar na zabavah pogledamo pregloboko v kozarček, sicer pa je mama dveh najstnikov, Timoteja in Sergeja. Če jo srečamo, jo prepoznamo po iskrenem nasmehu, v zadnjem času pa tudi po knjigi Srečala sem tebe, našla sem sebe, v kateri je spisala svojo življenjsko zgodbo do danes.
V nočnem programu se bomo z glasbo in predvsem gostom, ki je z njo zelo tesno povezan, selili v prva leta slovenske popevke. Šli bomo na Evrovizijo, se sprehodili po zaodrju Vesele jeseni in Melodij morja in sonca, se potopili v svet šansona, predvsem pa osvetlili življenjsko in zelo uspešno glasbeno pot enega najboljših slovenskih pevcev, lastnika opojnega baritona, ki z leti še pridobiva žametu, ki je osvajal – oprostite – še vedno osvaja mednarodne odre in tudi filmska platna. V geslih številnih križank morate vnesti dva L-ja.
Od drastičnega hiranja, zastoja srca zaradi pomanjkanja hranil in ob le 42-ih kilogramih je danes Suzana Kranjec krasotica, iz katere življenje kipi. Neutrudna učiteljica matematike, ki svoje učence vselej pripelje do srečnega konca, dosledno spoštuje matematične operacije tudi takrat, kadar fermentira zelenjavo iz svojega vrta in peče kruh z drožmi. To je bil edini kruh, po katerem je ni bolel trebuh, ko je bila majhna. Pekla ga je babica. Ko je izvedela, da ima celiakijo, ji je diagnoza rešila življenje. Takrat je začela spoznavati širine fermentacije in brezglutenske prehrane, po vseh teh letih pa je v pripravi takšnih jedi postala kraljica. Peka brezglutenskega fermentiranega kruha je njena obsesija. Fermentiranje vsega, kar ji pride pod roke, pa je posebno doživeto sobivanje z drobnoživkami. Vsaj en del noči lahko sobivate skupaj z njenimi mislimi. Vabljeni v ta morda še nepoznani svet, ki pa se samo na daleč zdi zapleten, preveč drugačen, da bi ga okušali. A če ne bi vsaj skušali posnemati takšen način življenja tudi tisti, ki omejitev pri prehranjevanju nimamo, bi lahko zelo veliko zamudili.
Nocoj malo po polnoči se nam bo v studiu Prvega pridružil vizualni umetnik Miran Mohar, ki deluje na področju slikarstva, grafičnega oblikovanja in gledališke scenografije, sicer pa je član umetniške skupine Irwin in soustanovitelj umetniškega kolektiva Neue Slovenishe Kunst, grafično-oblikovalskega studia Novi Kolektivizem ter gledališča sester Scipion Nasice. Pridružite se nam pri klepetu o njegovi umetniški poti, razburljivih in kontroverznih akcijah, s katerimi so člani NSK radi provocirali domačo in tujo javnost, o potovanjih in razstavah po vsem svetu in še marsičem. V oddajo Nočni obisk ga je povabila voditeljica Višnja Fičor.
Julijsko odločbo Ustavnega sodišča, ki je odpravila sistemsko diskriminacijo istospolnih parov in družin, je sprejel z navdušenjem, hvaležnostjo in ganjenostjo. Zadnjih 22 let je bil tudi sam v prvih vrstah prizadevanj za enakopravnost gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih ljudi. O odraščanju v rodnih Brdih, o odkrivanju podporne skupnosti LGBT v Ljubljani, o vrednotah vključevanja, o človeški edinstvenosti in tudi o poročnih željah bo spregovoril po polnoči. Mitja Blažič bo v novogoriškem studiu gost novinarke Nataše Uršič.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja naš rojak Vinko Rizmal, ki je pred 55 leti odšel v Avstralijo. Z ženo Elico sta si ustvarila dom v Melbournu in poleg rednega dela opravljala še pomembno poslanstvo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Po eni bomo o izkušnjah nedavnega požara na Krasu govorili s Francijem Petkom, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije in spoznali Muzej mineralov na Remšniku. V nadaljevanju bomo obudili spomin na 150 letnico rojstva vinogradniškega strokovnjaka Bohuslava Skalickega in dodali še kakšno zanimivost. Voditelj bo Stane Kocutar.
Od četrtega leta je plesala. Ples je bil središče njenega sveta. »Show dance« in skupina Fever so obvladovali njo in njeno celo bit. Potem se je zgodilo snemanje njihovega nastopa in takrat jo je oder zasvojil še iz druge strani. Ne kot performerko, ampak kot producentko. Zdaj je Alenka Krč že dolgo poznana kot ženska, ki je povezana s svetom filma, televizijskih serij in oglasov, saj v svoji kasting agenciji za naročnike išče obraze, ki bodo statirali ali odigrali vidnejše vloge. Njeni prepoznavni dredi, ki zavzemajo tri četrtine njenega telesa, pa ne vzbujajo občutka, da je Alenka le zelo samosvoja, uporniška. Ko jo pobliže spoznaš, izveš, da je sila disciplinirana, topla in kolektivna individualistka. Z nami bo po polnoči, k poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Vrt brez prekopavanja, zastirka, kompost, akademija vrtnarjenja, kompostno stranišče, gozdni vrt, permakultura, celostno načrtovanje posestev, celostni pogled. Vse našteto je divji nomad, strastni zemljan in permakulturni načrtovalec Aljaž Plankl. Aljaž je dolga leta živel kot »moderni hlapec«, potoval po Sloveniji in pri ljudeh oskrboval kmetije…se veliko naučil. Izkustva na mnogih posestvih, kjer je delal brezplačno, v zameno za bivanje in hrano, so ga privedla do kriterijev, kakšna kmetija bo nekoč njegova. In danes jo ima. Na domačiji visoko nad dolino živi v 200 let stari kamniti hiški. Tisto, kar ga najbolj žene, je strast, da bi v naša življenja bolj privabili divjino, saj smo naravo preveč izkrčili, si jo pokorili. »Če želimo še naprej živeti na tem planetu, moramo začeti živeti bolj z naravo, ji dati prednost, se od nje učiti, posnemati njene vzorce in jih preslikavati v svoja življenja, pa ne samo pri pridelavi hrane« pove. Da ne gre res za pračloveka se je voditeljica Vesna Topolovec prepričala, ko ji je Aljaž na vprašanje »brez česa ne bi mogel živeti« odgovoril, brez manga iz tržnice, letalski prevoz. Čeprav ga je hip pred tem opazovala, kako se masti s piškoti, ki so zrasli skoraj na drevesu, bili so kostanjevi. Aljaž bo gost v oddaji Nočni obisk, po polnoči. Vabljeni k poslušanju ali kot bi rekel Aljaž: Naj raste.
»Erotika je najlepša reč, ki nam jo je podarilo življenje. Je nepogrešljiva začimba, ki je lahko po potrebi tako šokantna kot nežna. Živim tako, da je ne izgubim – da mi je ne zmanjka, da se nikdar ne počutim tako kot pečenka, ki so jo po pomoti cukrali namesto solili. Tudi v trenutkih, ko erotični žar samo še žije, ne neham. Ne žalujem, da je minilo razkošje v travi, bogastvo v roži, ampak pišem dalje.« To je v enem izmed intervjujev izjavila vedno iskrena, brezkompromisna, odločna, odkrita pisateljica, pesnica, nekdanja plesalka in pevka, sploh čustev polna ustvarjalka Barbara Pešut, katere dela bodo polnila prvi dve uri Nočnega programa, ki ga pripravlja Lucija Grm.
Na nočni obisk smo povabili Danijelo in Danijela Koradina, ki se že dve desetletji ukvarjata z organizacijo koncertov. To poletje imata spet veliko dela, saj so ljudje dogodke očitno zelo pogrešali. Pri izbiri izvajalcev se zanašata na svoje občutke, prisluhneta željam ljubiteljev glasbe, vedno pa iščeta tudi nove izvajalce, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudijo kaj novega. Kaj se dogaja v ozadju pri organizaciji koncerta, se kdaj kaj tudi zalomi, s katerimi izvajalci najraje sodelujeta in kaj pripravljata za jesen, ju bo vprašal nočni voditelj Andrej Šavko, ki bo z vami do jutranjih ur nizal primorske zgodbe.
Nočni obisk: Marko Pigac Gost nočnega programa bo Mariborčan Marko Pigac, fotograf, ki želi s svojimi fotografijami obogatiti zgodovino za prihodnje rodove. Pri svojem delu je unikaten, inovativen in razmišlja ter »vidi« zgodbo že v naprej. Njegove fotografije so danes stalnica številnih medijev. Z Robertom Zajškom bosta govorila tudi o blogih, pisanju, spletu, prijateljih, življenjskih načelih in modrostih, tišini, filmu Boter … Prisluhnite po polnoči.
V studiu Prvega se nam bo nekaj minut čez polnoč pridružila Polona Janežič, samozaposlena glasbenica, pianistka, skladateljica in aranžerka, tudi članica Katalene in nekdanje skupine Melodrom. Polona redno s sodeluje s številnimi imeni iz našega glasbenega in gledališkega sveta, pred leti pa se ji je zgodil celo pobeg v literarne vode. Pridružite se nam bo na popotovanju po njeni avtorski glasbi. Spoznajte še eno izmed izjemnih glasbenic in ustvarjalk v našem prostoru. V oddaji Nočni obisk jo bo gostila nočna voditeljica Višnja Fičor.
Nočno listanje po enem izmed romanov odličnega Orphana Pamuka, ki ga nekateri uvrščajo v sam vrh njegove ustvarjalnosti, nas popelje v Turčijo16. stoletja, v skrivnostni svet tedanjega Carigrada in zamršeni svet, o katerem spregovarjajo različni pripovedovalci, ki vsak iz svojega zornega kota pletejo večplastno zgodbo romana, prežeto z vrvenjem vsakdanjega življenja. Ne le ljudje, tudi rastline, živali, predmeti odstirajo tančice sveta in v čarobnem jeziku vodijo bralca skozi zgodbo o umorjenem miniaturistu, enem od mojstrov, poklicanih, da bi iluminiral skrivno knjigo, ki jo je naročil sam sultan. Prisluhnimo njihovim glasovom in dovolimo, da nas premamijo in zapeljejo v branje cele pripovedi. Odlomke je pripravila voditeljica Nada Vodušek, urednica Aida Kurtović pa je izbrala glasbo za nočno potovanje v preteklost.
Presneto, kaj je zdaj to: ali imamo mi poletje, ali ima poletje nas? Nadležna vročina kaže, da nas ima poletje pošteno v pesti in da nas bo še nekaj dni mučilo. Dnevi so presvetljeno žgoči, noči pa zatohle. Ampak če je družba dobra, lahko odmislimo vse to, kar nam ni všeč. In družba bo ob klepetu z Mojco Blažej Cirej osvežujoča. Če ne verjamete, preverite po polnoči na Prvem programu. Mogoče vas bo celo zamikalo, da se pridružite pogovoru. Pogum velja.
Pred petdesetimi leti, 4. avgusta 1972 so člani ilegalne palestinske organizacije Črni september izpeljali teroristični napad na naprave transalpskega naftovoda. Tarča napada so bili rezervoarji surove nafte, ki se nahajajo pri Krmenki, v občini Dolina pri Trstu, kjer skladiščijo nafto, ki jo tankerji izkrcajo v Tržaškem pristanišču in je namenjena v Srednjo Evropo. Odmevna akcija, ki je razburila ne samo lokalno skupnost, ampak tudi svetovno javnost, pa se je v nadaljevanju izkazala za nekakšno predigro: Teroristi so že naslednji mesec med Olimpijado v Münchenu vdrli v olimpijsko vas in vzeli za talce športnike in trenerje izraelske reprezentance. Po 16 urah drame in neuspeli reševalni akciji so teroristi ubili 11 športnikov in trenerjev. O gorečih cisternah skladišča v Trstu, vzrokih in posledicah napada, o času in prostoru, v katerem je prišlo do drzne teroristične akcije, ki se na srečo ni sprevrgla v panevropsko ekološko in gospodarsko katastrofo, se bo v prvi uri nočnega programa RA SLO, ki ga nocoj v Kopru pripravlja voditelj Armando Šturman, pogovarjal s tržaškim novinarjem in publicistom, dolgoletnim urednikom Primorskega dnevnika Vojmirjem Tavčarjem, zgodovinarjem, doktorjem Borutom Klabjanom in doajenom koprskega novinarstva, Borisom Kraljem. Vabljeni k poslušanju …
Nočni obisk: Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih? V nočnem programu bomo ponudili preplet univerzalne govorice sveta - glasbe - in zanimivih tem. Ena izmed bo ponudila možnost za globlji razmislek, ponudila pa bo s strani stroke tudi prenekatero rešitev - kako se kot posamezniki in kot družba soočiti z vse bolj perečim repertoarjem poletja - ne brezskrbnimi počitnicami, pač pa z vremenskimi neprilikami, kot so poplave, sušna obdobja in vročinski valovi. Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih in kaj storiti, da bo bivanje v vročih poletjih dovolj znosno za vse generacije? K poslušanju vas vabi nočna voditeljica Helena Ajdnik.
V studiu bo energični Mariborčan, ki že več kot 20 let dela v Športnem uredništvu Televizije Slovenija. Poročal je s petih poletnih olimpijskih iger, dveh svetovnih nogometnih prvenstev, enega evropskega nogometnega prvenstva. Gost nočnega programa bo Saša Jerkovič. Voditelj pa Andrej Hofer.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili Gregorja Ravnika – slovenskega tenorista, ki se dobro znajde tako v popularnih kot opernih vodah, širšemu občinstvu pa je morda najbolj znan po skladbi Še ko te ni, te imam, s katero je lani na festivalu Slovenske popevke prejel nagrado strokovne žirije. Polega tega pa Gregor ni samo pevec, ampak tudi zobozdravnik. O njegovi bleščeči pevski karieri ter o tem, kako mu uspeva tako uspešno krmariti med zdravstveno stroko in petjem, se bo z njim pogovarjala Višnja Fičor.
Vodovnikova nagrada za dolgoletno ustvarjanje besedil v slovenski glasbi. Staretove nagrade za posebne dosežke Društva pesnikov slovenske glasbe in nagrade z različnih festivalov so samo medijsko opazni dosežki nočnega gosta, ki z izbranimi besedami in stihi bogati zakladnico slovenske domače glasbe. Po življenjski, predvsem pa glasbeni poti bomo to noč vandrali skupaj s piscem besedil Bernardom Miklavcem in voditeljico Lucijo Grm.
Naš tokratni gost bo Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti, predvsem pa že dobro polovico leta predsednik Avto-moto zveze Slovenije. Poznamo ga tudi kot avtorja in pobudnika številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtorja različnih prometno varnostnih in okoljskih publikacij, inštruktorja varne vožnje in že dve desetletji tudi kot testnega voznika osebnih vozil in motociklov. Govor bo o novih izzivih naše nacionalne avtomobilske organizacije in trajnostnih rešitvah osebne mobilnosti. Ne bomo se izognili niti ukrepu Evropske komisije o prepovedi prodaje novih avtomobilov s termičnim motorjem po letu 2035 in kako se nanj pripravljamo v Sloveniji. Na pogovor ga je povabil Branko Laginja, glasbo pa je pripravil Armando Šturman.
Neveljaven email naslov
