Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.
Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.
V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.
Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:
Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.
Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.
Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?
Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.
Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.
Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.
Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.
V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.
Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:
Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.
Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.
Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?
Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.
Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.
Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.
Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanja o sonaravnem življenju in dojemanju sveta okoli nas. Med drugim bo gostja Katja Temnik. Svojo drugo kariero je začela na domačem dvorišču v Žičah, ki ga je s pomočjo družine in prijateljev spremenila v pravi mali zeliščni raj. Ta deluje po metodi biodinamike. Nekoč vrhunska košarkarica nam bo razkrila svoja spoznanja in izkušnje iz sveta športa, ki ji še kako pridejo prav v vsakdanjem življenju.
Njen glas zveni kot žuborenje potoka. Čisto vsakdanji klepet zna spremeniti v poetični preplet redko slišanih besed in nevsakdanjih besednih zvez. Prefinjeno neguje bogastvo slovenskega jezika in ga nenehno plemeniti. Zdi se, da je to njeno poslanstvo, ki ga izpolnjuje z žarom in milino. Je pesnica, pripovedovalka, knjižna urednica, radijska voditeljica in nenasitna bralka. Na spletni strani Kokoro lahko prisluhnemo njenim pripovedim, poeziji in pogovorom. Nočni radijski pogovor bo skušal objeti vse, le tišine ne. Tišino poklanja gozdu, ker mu ta ugaja, njej pa so drevesa ljuba, zato je pogosto tiho. Zmerno pogosto, pravi Tjaša Koprivec Vuga, nočna gostja Nade Vodušek.
V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.
V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.
Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Naša gostja v nočnem programu je umetnica in publicistka Jasna Merku z Opčin. Slikarka , grafičarka in ilustratorka , ki že vrsto let poučuje na srednjih šolah v zamejstvu, že od mladih let pa tudi kot kritičarka spremlja in promovira ustvarjalnost tržaških likovnih umetnikov in sploh spremlja vizualno dogajanje na tem območju, ki ga spretno že od študijskih let povezuje tudi z likovnim dogajanjem v Sloveniji. Javni sklad za kulturne dejavnosti jo je letos za njeno umetniško , publicistično in pedagoško delo nagradil z Ažbetovo listino, za prispevek k promociji, uveljavljanju in rasti slovenske likovne umetnosti na Tržaškem. Z njo se bo pogovarjala Janja Lešnik.
Na nočni obisk prihaja mladi, ambiciozni podjetnik, ki zase pravi, da je na misiji da pomaga čim več ljudem vzeti nazaj svojo moč nad svojim življenjem. Enkrat brat, dvakrat stric, ljubitelj kave, živali in morja, električnih avtomobilov in vesolja. Pred leti pa ga je pot odpeljala tudi v Gvinejo od koder se je vrnil z bogatimi izkušnjami in znanjem. Te dni s sledilci na medmrežju deli zanimive in uporabne nasvete ter predvsem poglede na svet. Nekaj teh bo Nejc Oblak delil tudi v nočnem klepetu, na katerem ga bo gostil Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja Simon Trpin, dr. med. spec. oftalmologije. Govorili bomo o pomembnosti zdravih oči (in nasploh telesa), zahtevnosti študija in samega dela, ki je povezano tudi nenehnim izobraževanjem doma in v tujini, z natančnostjo, detajli, mirnostjo in psihologijo. Dotaknili pa se bomo tudi družine, potovanj in hobijev. Pogovor z gostom pripravlja Robert Zajšek.
Pregovora – »Smeh je zdravilo« se nocojšnji nočni gost še kako dobro drži. No ja, po razmisleku – ne le, da se ga pregovor dobro drži, sam je del njega. S smehom in dobro voljo je okužil večino Slovenk in Slovencev – in cepiva proti tej okužbi ni. Čeprav mu je v življenju marsikaj – in marsikdo - stopil na pot, je zmagal vedno v vseh ozirih – verjetno tudi zaradi izjemnega pronicljivega humorja. Pa ne le humorist, po videzu resen gospod, ki razoroži sogovornika že s prvim, v izborni slovenščini izrečenim stavkom, je tudi igralec in režiser, radijski in televizijski voditelj, pevec, glasbenik in besedilopisec. Na obisk bo prišel z veselega Štajerja, vabilu gostiteljice Lucije Grm pa se je dobrosrčno odzval. Vinko Šimek.
Letošnja 93. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije bo zaradi epidemije koronavirusa drugačna od tistih, ki smo jih videli do zdaj. Kaj bo prinesla, v kakšni kondiciji je Oskar in kaj pomeni pohod ponudnikov pretočnih vsebin na to nagardo, se bo s filmsko kritičarko Ano Jurc pogovarjal voditelj Jure K. Čokl.
Na svetovni dan Zemlje je 70 let praznovala Zveza Tabornikov Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje 70 taborniških društev in dobrih 7000 članic in članov. Marca je mandat načelnika te največje mladinske organizacije v Sloveniji prevzel Rok Pandel, ki ima s taborništvom že šestnajst let raznovrstnih izkušenj. Od začetkov v rodu Podkovanih krapov do mentorstva na tečajih Bivanja v naravi in vloge načelnika za program v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana. O izkušnjah, zgodbah in izzivih taborništva, o vrednotah in odnosu do narave se bo v prvih minutah nedelje z njim pogovarjala Mojca Delač. Za kakšno taborniško izkušnjo in anekdoto pa sta v družbo povabila tudi tiste, ki so bili budni z nami!
Na nočni obisk tokrat prihaja izkušen planinec, nekoč zagrizen alpinist in dolgoletni turistični delavec Janko Humar, ki je več kot dve desetletji vodil sprva Lokalno turistično organizacijo (LTO) Sotočje, v katero sta bili povezani občini Kobarid in Tolmin, nato pa skupni zavod za turizem Dolina Soče, ki se mu je pridružil še nekdanji LTO Bovec. Lani jeseni se je odločil, da odstopi z direktorskega mesta, kljub temu pa turističnih vod ni povsem zapustil. Z njim se bo pogovarjala Mariša Bizjak.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V prvi uri in pol nočnega programa vas bomo radijsko popeljali v Zgornje Savinjsko dolino, v Nazarje. Predstavili bomo grad Vrbovec, kjer ob občinskih prostorih domujeta tudi muzej lesarstva in Frančiškanski samostan s cerkvijo Marije in kapelo, imenovano Nazaret. Izvedeli boste tudi, zakaj imajo v kraju popolnoma brezplačno osnovno šolo in kako razvoj in inovacije malih gospodinjskih aparatov prispevajo k prepoznavnosti Nazarij in Slovenije. Skozi zgodbe vas bo popeljal voditelj Robert Zajšek.
V oddaji Sami naši nocoj gostimo Senko Marić, pisateljico, ki meni, da »če živimo v neskladju med tistim, kar smo, in tistim, kar moramo biti – zbolimo«. Tema pogovora so tako imenovani ženski karcinomi, ki so, pravi pisateljica, v družbi še vedno skoraj tabujska tema. Pogovorili se bomo tudi z znanstvenico Emilijo Stojmenovo Duh, ki je pred kratkim sprejela povabilo Vlade za članstvo v Strateškem svetu za digitalizacijo, ker verjame v priložnosti digitalizacije za vse. Emilija se je vabilu odzvala.
Tudi vas zanima, zakaj je politika postala medijski spektakel, nekakšen resničnostni šov, ki se bolj kot z resnimi ideološkimi vprašanji ukvarja s s svojo medijsko podobo? V soju medijskih luči in družabnih omrežij političarke in politiki uprizarjajo zrežirane medijske predstave, v katerih ne slišimo več političnih programov in ideološki opredelitev. Zasuti smo z njihovimi bleščečimi instagram fotografijami, z zapisi v družabnih kronikah revij, prikazujejo se nam skozi moške ali ženske atribute, osebne lastnosti, prilagojene ciljni publiki. Všečnost lepijo bodisi na domačijskost in ljudskost, bodisi na sofisticiranost in svetovljanstvo. Doktorica Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka v svoji knjigi Politika kot medijski performans, raziskuje naravo tega spektakla vse bolj personaliziranih podob politike. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
To noč bomo posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Poslušali bomo npr. Yvette Giraud, Robert Lamoureux, Les Quatre Barbus, Renée Lebas, Mick Micheyl, Jacques Dutailly, Marie-José, Jean Marcel Bretonniere, Jacqueline François, Lina Margy, Armand Mestral, Georges Guétary, Zizi Jeanmarie, Jacques Pills, Germaine Montero, Michele Arnaud, John William, Jean Constantin. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil. Med šansone vas bo popeljal Miha Zor.
Na nočni klepet prihaja Domen Valič. Na spletu preberemo: Domen Valič je slovenski televizijski voditelj in igralec. Leta 2004 se je vpisal na AGRFT in študiral dramsko igro in umetniško besedo. Naslovi v revijah nam vzbudijo radovednost: »Domen Valič priznal zvezo z lepotico«, »Punco vidiš drugače, ko veš, da je všeč tvojemu bratu«. Kaj pa je sam povedal o sebi? Poslušajte nočni program. Domna Valiča je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.
Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot njegovi ostali zamejski kolegi. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič na nočnem obisku sprehodil z Boštjanom Simčičem.
Neveljaven email naslov