Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.
Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.
V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.
Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:
Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.
Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.
Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?
Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.
Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.
Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.
Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.
V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.
Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:
Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.
Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.
Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?
Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.
Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.
Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.
V četrtkovem nočnem programu bomo pobliže spoznali mariborsko grafitarsko prizorišče, na katerem se je v zadnjem času zaradi provokativnega grafita dvignilo veliko prahu. Brskali bomo tudi po zgodovini in uživali v večno svežih melodijah mojstrov Mojmirja Sepeta in nedavno umrlega Ennia Morriconeja.
Življenje slika skozi umetnost. Skozi gib, performans in glas. Čeprav ga večina pozna predvsem kot odličnega plesalca, nas zadnje tedne velikokrat razveselijo njegovi komadi in priredbe, ki jih pošilja v naša ušesa iz svojega doma. Ste že slišali vokalno izvedbo Bachove Suite za čelo števila 1 v G duru? Prelepa je. Tako kot vse druge skladbe, ki jih je že in jih bo še zapel in odigral. Načrti z glasbo so resni, kmalu se lahko zgodi album. A tudi ples je živ. V nastajanju je solo performans z delovnim naslovom Nič. In še marsikaj drugega, o čemer bo tekla beseda z Žiganom, ki ga je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Violončelistka Tanja Babnik je članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 1991. V tem času je z orkestrom, ki ima domicil v naši radijski hiši, doživela zares veliko zvezdniških trenutkov na abonmajskih koncertih, studijskih snemanjih in na lanski odmevni turneji po Južni Ameriki. O neizmerni ljubezni do glasbe in o sijajnih projektih to poletje bo govorila v Nočnem obisku, v katerega jo je povabila Lidija Hartman. Seveda pa boste lahko slišali tudi njen instrument.
Saj poznate Mojco Mavec – tisto nasmejano in zgovorno voditeljico na Televiziji Slovenija. V noči na nedeljo prihaja k nam na Nočni obisk. Je strastna ljubiteljica potovanj, mojstrica v iskanju zanimivih krajev in ljudi. Nič ji ni odveč. Loti se vodenja različnih dogodkov, v zadnjem času tudi kuhanja pred televizijskimi gledalci. Vemo, da je jutro njen čas. Kako pa se znajde ponoči? K spremljanju Nočnega obiska vas vabita Mojca Mavec in Iztok Konc.
V prvi uri nočnega programa bo naša gostja nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc. Še pred kratkim si nismo mogli niti približno predstavljati, v kakšnih težavah se bo znašel promet zaradi svetovne pandemije. Bomo sploh še kdaj potovali tako, kot smo včasih? Zakaj smo železnice pri nas postavili na drugi tir in ali je ideja o letečih avtomobilih samo znanstvena fantastika? Naša gostja trdi nasprotno. Prisluhnite nam tudi v nočnih urah, ko za vas pripravljamo še druge zanimive prispevke. Vaš nočni gostitelj bo Andrej Šavko.
Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni. Uporaba aplikacije naj bi bila prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. Bi si jo namestili ali ne? Lahko dejansko pomaga ali gre zgolj za poskus? Gre za obdelavo osebnih podatkov ali ne? Več kot dovolj vprašanj za nočni pogovor z voditeljem Juretom K. Čoklom.
Na nočni obisk se Štajerci odpravljamo na slovensko obalo. Naša gostiteljica bo Iris Zajec Šalič, osebna in poslovna svetovalka, ki zase pravi, da je z nogami trdno na tleh in očmi, ki vidijo široko sliko razgleda življenja. Pogovarjali se bomo o letnemu času primerni temi, o turizmu, pa tudi o prodaji, motivaciji zaposlenih in pomenu pridobivanja vedno novih znanj - tako doma kot v tujini. Z zanimivo vsestransko nočno gostjo bo poklepetal Robert Zajšek.
Arhitekt, raziskovalec, kritik, pisec s širokim pogledom in videnjem arhitekture in njene vloge v času in prostoru. Od leta 2010 je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter uveljavitev muzeja v mednarodni arhitekturni skupnosti je letos prejel Plečnikovo odličje. O aktualnem dogajanju in prepletanju arhitekture ter oblikovanja, o novih vlogah in nalogah muzejev in še o čem se bo z zanimivim sogovornikom pogovarjala Nada Vodušek.
Gledališče Ane Monro se je od ustanovitve leta 1981 iz majhne, a izrazno in umetniško močne gledališke skupine, ki je okrogla tri desetletja ustvarjala za ulico in na ulici, razvilo v referenčno producentsko hišo in nevladno organizacijo, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju kulture. Te dni največ časa posveča izvedbi 23. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica 2020. Z ustvarjalci in člani gledališča se bomo dotaknili tudi aktualnih tem uličnega gledališča. Z gosti bo poklepetal Sandi Horvat.
"Po izobrazbi jezikoslovka (natančneje hispanistka) in sociologinja, po duši ljubiteljica narave in športnica. Pa tudi turistična vodnica, specialistka v izobraževanju starejših, mentorica v neformalnem izobraževanju odraslih, glasbenica. In mamica. Če se ne srečamo v učilnici, na spletu ali v vašem podjetju, se naše poti morda srečajo v gorah ali na odmaknjenih stezicah, kjer med tekom čistim po glavi in sem eno z naravo. Ali na kakem koncertu ali predavanju, kjer rada odkrivam nove razsežnosti bivanja in spoznavam svetove onkraj mojega." S temi besedami se na svoji spletni strani opiše Irena Grmek, profesorica španščine, lokalna turistična vodnica, citrarka in predvsem vedno nasmejana in pozitivno naravnana promotorka tako Slovenije kot Španije. Tudi čas epidemije je ni ustavil, slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje je španščino poučevala kar prek spleta, za obiskovalce Kamnika in okolice pa v soavtorstvu z Ivanom Mitrevskim pripravila Družinski zemljevid Kamnika in okolice. Na Nočni obisk prihaja v prvih urah nedelje, s seboj bo prinesla tudi citre!
V nočnem programu se bo Vesna Potočar Godnič o skrivnostnem svetu jam pogovarjala z jamarjem, naravovarstvenim nadzornikom in fotografom Borutom Lozejem. Zaposlen je v Škocjanskih jamah, jamarstvo pa je tudi njegov konjiček v prostem času. Že vrsto let je tudi aktivni član Jamarskega društva Divača. Trenutno jamarji čistijo del Divaške jame, ki jo nameravajo odpreti za javnost. Večina obiskovalcev divaško jamo opiše kot pravo razkošje nenavadne lepote in miru.
Življenje Tatjane Fink, gostje Nočnega obiska, je zaznamovalo žalovanje po smrti očeta v rani mladosti, kar je utrlo pot njenemu kasneje prepoznanemu življenjskemu poslanstvu. Od ustanovitve slovenskega hospica leta 1995 s svojim znanjem in osebnostjo živi za poslanstvo sodobnega gibanja hospica. Kot diplomirana sociologinja to gibanje soustvarja v smislu drugačnega netabuiziranega odnosa do smrti, umiranja in žalovanja. Prizadeva si za sočutno in dostojanstveno oskrbo hudo bolnih ob koncu življenja. V tem času je tudi izvedla številne učne delavnice na temo odnosa do minljivosti. Pred 10 leti je soustvarila prvi in doslej še vedno edini stacionarni hospic, ki ga vodi deveto leto in ki deluje zadnja štiri leta v okviru Zavoda hospic Ljubljana kot Hiša Ljubhospica. S Tatjano Fink se bo v Nočnem obisku pogovarjala Petra Medved.
V prvi uri nočnega programa bomo z različnimi gosti preverili, na čem naj Maribor gradi turizem po epidemiji in skušali ugotoviti, kako v štajersko prestolnico privabiti goste iz drugih koncev Slovenije. Brigadir Ernest Aljaž nam bo v nadaljevanju noči predstavil vojaški muzej Slovenske vojske v mariborski Kadetnici. Slišali bomo tudi pogovor z ljubiteljico slovenskih naravnih jezer Manco Korelc, ki že tri leta obiskuje in popisuje naša jezera, barja in ribnike in jih je doslej obiskala že krepko čez tisoč. Predstavili bomo Mali beli gaj - prostor druženja, počitka in umiritve ob zgradbi oddelka za onkologijo UKC Maribor, namenjenega bolnikom, njihovim svojcem in zaposlenim. Z vami bo voditeljica Darinka Čobec.
Vse drugače in veliko bolje vidiš z očni, ki so jokale. Najpomembnejše stvari v življenju - so brezplačne. Vse so podarjene. V naše stvarstvo je vpeta taka skrivnostna ljubezen. To je zgolj nekaj misli Phila Bosmansa, ki jih bo z vami delila voditeljica nočnega programa Lucija Grm, ki vas vabi h klepetu o besedah, o mislih in dejanjih, ki pomirjajo.
Krožnik ali pladenj? Okrogel ali podolgovat? Toliko različnih barv in še vedno ne najdete tistega, kar iščete. Kaj pa, če bi sami ustvarili svoj krožnik, svoj pladenj in celo svojo skodelico in še vazo po vrhu? Tako je začel Matic Benet, ki je zaradi ljubezni do izdelovanja keramičnih izdelkov naposled odprl svoje podjetje. Vendar se kreativnost mladega podjetnika ne konča tukaj. Zasnoval je še celo linijo personaliziranih pripomočkov za pisarno in tudi linijo oblačil. Kje črpa ideje? Kako realizira vse svoje zamisli in kateri so tisti mali triki uspeha, ki lahko pomagajo vsakomur? Na pot kreativnosti se bo z Maticem Benetom podal Sandi Horvat.
V dokumentarno feljtonski oddaji Razkošje v glavi, ki je na sporedu ob sobotah po pol peti popoldne, naši novinarji radijsko portretirajo znane in manj znane ljudi - vsi so zanimivi in vsak izmed njih nosi svojo zgodbo. V letu 2013 je novinar Dušan Berne pripravil radijski portret kirurga Franca Planinška. Oddajo ponavljamo v spomin na pred nekaj dnevi preminulega kirurga.
V času epidemije so se državne meje zaradi zdravstvenih razlogov zaprle, kar je na Goriškem obudilo spomin na čase, ko je mesti – Gorico in Novo Gorico - ločevala visoka kovinska ograja. Nedavno so jo odstranili, predmete z meje pa so predali Goriškemu muzeju. Prevzel jih je kustos in pedagog David Kožuh, gost Nočnega obiska. Z Ivano Zajc se bo pogovarjal o predmetih, ki najdejo pot v muzej: o vsakdanjih drobnarijah, ki skrivajo pomembne zgodbe, o stvareh, ki govorijo o zgodovini. Beseda bo med drugim tekla o mejah – nekdanjih in sedanjih – o tihotapstvu na Primorskem in o tem, kako muzealci včasih na terenu najdejo zaklad.
Božidar Zorjan je vinogradnik s Tinjske gore nad Slovensko Bistrico. Njegovo oranžno ali jantarno vino je prestižna britanska vinska revija Decanter uvrstila v sam vrh 30 najboljših oranžnih vin na svetu. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Katjuša Koprivnikar, gostja Nočnega obiska, ima na področju izobraževanja oseb s posebnimi potrebami 23 let delovnih izkušenj kot učiteljica, predavateljica, projektni vodja in od leta 2012 kot ravnateljica Centra Iris - Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne. Po poklicu je učiteljica športne vzgoje ter orientacije in mobilnosti. Pri svojem delu je uvedla smučanje in smučarski tek za slepe in program rekreacije za pozneje oslepele. Vzpostavila je tudi nacionalni sistem mobilne službe za slepe in slabovidne ter celovit podporni sistem inkluzivnemu izobraževanju, dejavna pa je bila tudi pri sprejemanju zakonodaje s področja zgodnje obravnave ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2013 je prejela drugo nagrado Minke Skaberne za strokovne dosežke. V prostem času rada smuča, igra tenis in pleše ob drogu. O njenem poslanstvu, vzgoji in izobraževanju, ki ga je posvetila slepim in slabovidnim otrokom in mladim, se bo z njo pogovarjala Petra Medved.
Marko Radmilovič je z nacionalnim radiem povezan od sredine osemdesetih. Odlikuje ga izreden občutek za radijske dokumentarce in reportaže, glose in satirične oddaje, za tisto in tiste, ki se zdijo odmaknjeni od splošne pozornosti, pa se njihova veličina razkrije prav v njegovih oddajah. Za svoje delo je leta 2014 prejel Ježkovo nagrado. Ni pa le radijski kolega. Podpisuje se pod več kot 100 filmskih naslovov. Piše kolumne. A tudi to še ni vse. Napisal je svoj prvi, a gotovo ne zadnji roman. Kriminalka Kolesar, v katero so vpleteni tudi resnični dogodki, ponuja napeto branje.
Neveljaven email naslov