Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gornji vrt

20.05.2015

Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.

Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.

Streha – domovanje ovc in čebel

Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.

V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.

Vpliv onesnaženega zraka ni problematičen

Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:

Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.

Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.

Ljubljanske strehe skrivajo številne zgodbe

Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?

Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.

Zadržanost Slovencev

Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.

Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Gornji vrt

20.05.2015

Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.

Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.

Streha – domovanje ovc in čebel

Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.

V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.

Vpliv onesnaženega zraka ni problematičen

Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:

Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.

Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.

Ljubljanske strehe skrivajo številne zgodbe

Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?

Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.

Zadržanost Slovencev

Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.

Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.


12.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


11.08.2019

Urban Urbanc

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


10.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


08.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


05.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


04.08.2019

Lara Paukovič

Lara Paukovič je kljub svoji mladosti pred kratkim izdala že drugi roman. Oba, Poletje v gostilni in Malomeščani, pripovedujeta zgodbe mladih, ki se tukaj in zdaj soočajo z izzivi življenja. Pripovedi so del realnega sveta. Prekarnost, partnerska razmerja, odnos do drugih, stereotipna razmišljanja, tudi nestrpnost do prišlekov, funkcioniranje prek sodobnih družbenih orodij, to so rdeče niti obeh pripovedi, pa tudi Larinih novinarskih člankov.


03.08.2019

Maja Križmančič

Gostja nočnega programa bo Maja Križmančič, ustanoviteljica in idejni vodja start-up podjetja Flexyteam, ki si želi postati vodilno na področju izvajanja in trženja storitev poklicnega usposabljanja, razvoja strokovnih kadrov in promocije gostinsko-turističnih poklicev. Križmančičeva je bila skoraj 20 let zaposlena v družbi LifeClass, dolgo kot izvršna direktorica za hotelsko operativo. Izkušnje je lani povezala z ustvarjalnostjo in podjetnostjo ter ustvarila prvo slovensko specializirano aplikacijo za povezovanje iskalcev dela in delodajalcev v turistično-gostinski dejavnosti. K poslušanju vabi Mateja Brežan.


01.08.2019

Bogdan Mak

Obiščite posestvo SONČNI RAJ v neposredni bližini Maribora, prebudite avanturista v sebi in spremenite pogled na svet, pravi Bogdan Mak, ki je skupaj s Petro lastnik tega posestva. Hkrati pa je tudi organizator vseh vsebin, ki jih tam ustvarjajo. In teh ni malo. Predstavil jih bo po polnoči – izvedeli boste, kaj je Zipline ali Čebelji let, kaj CBD kaplice in kaj Medeni park, pa še veliko drugega. Pripravlja Darinka Čobec.


29.07.2019

Dana Budisavljević

Režiserka Dana Budisavljević je gotovo absolutna zmagovalka tokratnega filmskega festivala v Pulju. Njen film Dnevnik Diane Budisavljević je pometel s konkurenco. Prejel je veliko zlato areno za najboljši film, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana in še zlate arene za režijo, glasbo in montažo. Režiserka je deset let raziskovala zgodbo humanitarke Diane, Zagrebčanke, po rodu Avstrijke, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Po koncu vojne je bila nezaželena, njena vloga pa povsem pozabljena. Film prinaša veliko sporočil, ki so aktualna še danes. Kot pravi režiserka: “Film sporoča, da se v različnih oblikah hudi časi vedno vračajo in da se je treba vedno postaviti na stran humanosti.” Intervju z režiserko Dano Budisavljević je pripravila Biljana Žikić.


28.07.2019

Marko Roblek

Marko Roblek, avtor bloga Minimalist, bosonogi maratonec in paleolog, je eden ustanovnih članov Vitezov dobrega teka in pobudnik blejske Nočne 10-ke. Je tudi avtor knjige Zagret za tek, katere rdeča nit so kolumne v katerih razmišlja o teku, tekačih, vesolju in sploh vsem. O bosonogem teku, teku na sploh in vsem vmes, bomo z Markom Roblekom govorili v nedeljskem nočnem obisku.


27.07.2019

Karmen Špacapan

Medijski svet jo je pritegnil že kot dijakinjo, ko je v novogoriškem studiu Radia Koper soustvarjala oddajo Mladi val. Na tržaški fakuleti je vpisala študij zgodovine in se po diplomi povsem zapisala novinarstvu. Danes je Karmen Špacapán iz Šempetra pri Gorici urednica več izdaj tedenskih in mesečnih revij in odlična poznavalka slovenske estrade. Pred mikrofon jo je povabil Sandi Škvarč. V pogovoru tudi o povezanosti njene družine z letenjem, ki pa je ni premamilo do te mere, da bi očetu in bratu sledila med pilote.


26.07.2019

Dušan Papež

Ta konec tedna bo v Kamniški Bistrici potekal jubilejni 20-i Gorski tek na Grintovec. V Nočnem obisku se nam pridružil Dušan Papež, organizator in vodja tekmovanja, ki bo razkrival zakulisje dvajsetih tekov. Tek na Grintovec je postal znan po vsem svetu, ne samo zaradi izredne težavnosti, ampak tudi zaradi domačnosti in srčnosti številnih pomočnikov, ki so ga vzeli za svojega. Nočni gost bo govoril tudi o tem, kje so meje mogočega, kdo si lahko lasti častni naziv kralj Grintovca in zakaj je ta tek zadnji v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež.


25.07.2019

Karmen Razlag

Reka Drava je zaradi projekta Dravska kolesarska pot vse bolj privlačna za rekreativne kolesarje. Cilj projekta je vzpostaviti sodobno kolesarsko povezavo po celotni dolžini reke Drave od avstrijske do hrvaške meje. Projekt predstavlja Karmen Razlag z Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Pripravlja Bratko Zavrnik.


24.07.2019

Vojko Gantar, upokojeni pilot miga

Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota. Vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Vojko Gantar bo to noč po polnoči prišel tudi v studio nočnega programa, na nočni obisk ga je povabila Darja Pograjc.


22.07.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


21.07.2019

Anja Pavlin

Na nočni obisk ob začetku nedeljske noči prihaja vsestranska Anja Pavlin – pevka, pisateljica, aranžerka glasbe in članica dveh glasbenih skupin Indigo in Tretji kanu, pri katerih je tudi avtorica besedil in pevka večine skladb. S skupino Indigo je na poletni solsticij izdala drugi album z naslovom Nikrmana, veliko sodeluje tudi z drugimi glasbeniki. Z Nano Milčinski je tako med drugim skupaj uglasbila osem skladb z njenega albuma Nanine pesmi. Tudi sama piše knjigo v verzih, ki bo izšla naslednje leto. Več o njenem glasbenem in pisateljskem ustvarjanju pa bo Anja Pavlin povedala več v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


20.07.2019

Spačkarji

Slovenci obožujemo stare avtomobile. Pri nas imamo namreč največ starodobnikov na prebivalca. In če obstaja na svetu vozilo, v katerem so ujeti mladost, svoboda in nenavaden dizajn, je to zagotovo legendarni citroënov model CV2 oziroma »spaček«. Ti že od nekdaj navdihujejo različne generacije, po njem so segali tako družine kot študenti, svetovni vagabundi, intelektualci in politiki. Zato imajo lastniki teh avtomobilov poseben način življenja. Letos praznuje blagovna znamka Citroën sto let, goriška sekcija slovenskega Citroën kluba pa 40-letnico. Zato bomo v nočnem programu gostili člana goriške sekcije, nočni voditelj Boštjan Simčič bo z veseljem postal sopotnik kultnega vozila z dvocilindrskim motorjem.


19.07.2019

Robin Turk

Nočni gost je Robin Turk, ki bo govoril o svojih izkušnjah pri delu z zasvojenci z drogami in o tem, zakaj se je sploh odločil za to delo. Pa tudi o svoji največji strasti, to je potovanjih. Robin se kot navdušen kolesar, pa tudi tekač, na potovanja pogosto odpravi s kolesom. Že ta konec tedna tako potuje v Kanado.


18.07.2019

Oto Vrhovnik

Na nočni obisk pride Oto Vrhovnik, profesor, magister znanosti, skladatelj in saksofonist svetovnega slovesa. Sodeluje z različnimi orkestri, npr. z Dunajskimi filharmoniki, Državno opero na Dunaju, Berlinskimi filharmoniki ... Do upokojitve je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Rad pa igra in posname tudi glasbo 60-ih in 70-ih let, ki ga spremlja vse od mladosti. Gost bo živo zaigral tudi v našem studiu. Glasbeno zanimiv nočni klepet pripravlja Robert Zajšek.


17.07.2019

Katja Simić

Bližnjic do popolne postave ni, pravi gostja nocojšnjega Nočnega obiska. Ne zagovarja hitrih rešitev, ki jih ponujajo razna »new age« gibanja. Njeni nasveti in napotki so preverjeni ter strokovno utemeljeni. Nocoj po polnoči bomo v studiu gostili diplomirano dietetičarko Katjo Simić. Zanjo je prehransko svetovanje več kot le štetje kalorij. Ali vas zanima, kako sestaviti jedilnik, da bo skupaj z gibanjem topil odvečne kilograme? Katerih hranil bi moralo biti v naši prehrani največ in katerih ne bi smeli nikoli izpustiti? In ne nazadnje, ali se s hrano in prehranjevanjem ukvarjamo preveč? Ali skrivnost zdravja in zdravega življenja tiči drugje? Tudi vaša vprašanja bodo za Katjo Simić dober izziv, zato vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Na nočno druženje vas vabita Katja Simić in Iztok Konc.


Stran 70 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov