Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
V nočnem programu iz studia Radia Maribor bomo po polnoči gostili Nino Medved, ki je že od mladih nog predana tabornica, med študijem primerjalne književnosti in francoščine pa sta njeno pozornost pritegnili tudi fotografija in slam poezija. Slednja je povsem spontano v Mariboru zaživela tudi po zaslugi naše gostje, ki je lani osvojila prvi naslov državne prvakinje v slam poeziji. Prisluhnite ji po polnoči!
Pornografija še nikoli ni bila tako dosegljiva kot je v digitalni dobi. Neomejena, brezplačna in zasvojljiva kot droga, pravijo znanstveniki. Gre za velik problem, ki se začne za zaprtimi vrati najstniških sob. Povprečna starost pri kateri se mladostniki srečajo s seksualno eksplicitnimi vsebinami je namreč padla pod 11 let, te vsebine pa so po večini sado-mazohistične narave. Kakšne so lahko posledice? Pretirana stimulacija lahko povzroči erektilno disfunkcijo, izkrivljen pogled na spolnost in oddaljevanje od resničnih odnosov. O odvisnosti od spletne pornografije bomo spregovorili v Nočnem obisku. Pridružite se nam po polnoči!
Žametast, topel, pomirjajoč baritonski glas gosta tokratnega nočnega programa je zapolnjeval učilnico, zveni v sozvočju različnih zborov in pevskih skupin – tudi na Evroviziji, sposodili so si ga mnogi animirani junaki, doni na odrih slovenskih muzikalov, pred mikrofon stopi tudi kot solist in radijski voditelj. Nočni gost bo učitelj, pevec, igralec in moderator Marjan Bunič.
Leto 2016 se s podelitvijo nagrad Ameriške filmske akademije končuje tudi za ustvarjalce, predvsem pa za ljubitelje filmov. V nočnem programu bomo neposredno prenašali 89. podelitev zlatih kipcev ali oskarjev. V studiu bo dogajanje z voditeljema Nadio Petauer in Juretom K. Čoklom komentiral poznavalec filma Iztok Polanc. Začnemo takoj po polnoči z dogajanjem na rdeči preprogi, nato pa se bo v nočnem programu zvrstilo vse tisto, kar morate vedeti o letošnjih zmagovalcih in poražencih najprestižnejše filmske nagrade na svetu. In oskarja dobi …
Od oceanov do vesolja. In vse vmes. Takšen bo naš radijski začetek zadnje februarske nedelje. Na obisk prihaja doktor Matjaž Ličer, znanstveni sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ima poleg doktorata iz fizike tudi doktorat iz filozofije. Ukvarja se z operativno fizikalno oceanografijo, pred tremi leti pa je v slovenščino prevedel tudi Einsteinovo knjigo O posebni in splošni teoriji relativnosti. Zapluli bomo v svet znanstvenega preučevanja značilnosti Jadranskega morja, se vprašali kakšen je pomen modelov za napovedovanje njegovega stanja in pogovarjali o enem največjih umov v zgodovini znanosti. Vabljeni v našo družbo! Dr. Matjaža Ličerja je na obisk povabila Mojca Delač.
V studiu Radia Koper opolnoči pričakujemo obisk Bogdana Ambrožiča iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Pravkar se je vrnil s simpozija v španski Sevilli, kjer je pri mladem pacientu “v živo” opravil poseg voden z računalniško navigacijo, sistemom, ki so ga nadgradili prav v Valdoltri. Novico so povzeli številni španski in drugi mediji. Z zdravnikom Bogdanom Ambrožičem, ki je z uglednim belgijskim strokovnjakom sodeloval tudi pri prvi transplantaciji meniskusa v Sloveniji, se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem je že zakoračil v petdeseto leto delovanja. Vanj so vključeni otroci, mladostniki in odrasli z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju ter dodatnimi motnjami. Kakšno je poslanstvo in vizija tega centra, kako poteka celostna skrb teh oseb, kakšen je odnos družbe do oseb z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi o tem, kako stroka danes definira te osebe na področju spolnosti, bo spregovorila Vojka Lipovšek Polc, defektologinja in profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike. Z njo se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Govoriva lahko o demokraciji, sobivanju, razlikah, o begu možganov, je rekel Dejan Srhoj. Tokratni nočni gost je plesalec, koreograf in neodvisni performer. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani je študij nadaljeval in uspešno zaključil v Münchnu, nato pa tri leta plesal v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana. Danes deluje na polju sodobnega plesa; zanima ga, kako umetnost spodbuja kreativnost, saj pravi, da so tudi medosebni odnosi le ples. Z Dejanom Srhojem se bo v noči iz torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
S skokom prvega kurenta se je začel pustni čas. Z zvonjenjem so začeli odganjati zimo in prebujati pomlad. Napor nošenja težke kurentije ter boj z zlom od nekdaj zmorejo samo moški. Je to najbolj znano ljudsko izročilo v Sloveniji, kjer imamo izjemno bogato plesno izročilo od Goričkega do Rezije, čeprav je za narodno obveljala gorenjska noša kot najbolj bogata? O ljudskih plesih in godcih ter izročilu, ki ga že 50 let ohranja folklorna skupina Emona, v tokratnem nočnem programu z Alenko Terlep.
Na nočni obisk prihaja Rok Valenčič, mladenič, ki že več let živi s Tourettovim sindromom. Gre za nevrološko motnjo, za katero so značilni nenadni telesni gibi ali tiki, ki sprožajo nenadzorovane reakcije, tudi neprimerno vedenje in obsesije. A če bolezni ne poznaš, se z njo ne moreš soočiti, pravi 33-letni Sežančan, ki se je po več letih tišine in odmikanja postavil na noge in skozi bolezen odkril svoj talent. Začel je literarno ustvarjati. Roka Valenčiča bo gostila Barbara Čepirlo.
Društvo »Streha za vse« je humanitarna študentska organizacija, ki s prostovoljnimi prispevki izvaja gradbene posege v odročnih krajih sveta. Pri svojih projektih sledijo načelu »načrtuj in zgradi«, graditev stavb pa razumejo predvsem kot priložnost za povezovanje različnih znanj, izkušenj in ljudi. Njihov najnovejši projekt je graditev učnega centra za otroke v mestu Kabale na jugu Ugande, kamor bodo odpotovali poleti in v sodelovanju z lokalnimi prebivalci v osmih tednih zgradili stavbo. Potek odprave in priprave nanjo bosta voditelju Juretu Čepinu v Nočnem obisku podrobneje predstavila predsednik društva Streha za vse Jure Ule in zunanji sodelavec pri projektu Primož Pavšič.
V Nočnem programu, ki ga vodi Robert Zajšek, bomo predstavili knjigo Raztrgana do kosti; prvenec avtorice Sabince Gorenc, v katerem opisuje, kako se je znašla na dnu, ko je ostala popolnoma brez vsega – družine, doma, službe, prijateljev, otrok in se ob spoznanju modrosti o iskrenosti ponovno dvignila kot feniks iz pepela.
Odraščal je v psihiatrični bolnišnici, saj je sin znanega psihiatra Janeza Kanonija. Na Nočni obisk prihaja Črt Kanoni, po izobrazbi ekonomist, ki pa ga bolj poznamo kot radijskega in televizijskega novinarja, urednika in avtorja dokumentarnih reportaž, zdaj pa veščega pisca. Pravi, da ga je prav oče navdušil za vse lepe reči v življenju in ga naučil strpnosti ter spoštljivega odnosa do soljudi. Črt Kanoni se še vedno vrača v Polje in v enem od intervjujev je dejal: «Kjer sem shodil, bom tudi končal.« S Črtom Kanonijem se bo v noči iz torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Strokovnjaki za konje pravijo, da imajo konji na ljudi močan vpliv. So velike in močne živali, zato pri mnogih vzbudijo prirojen strah. Ampak, če se naučimo ta strah premagati, dobimo priložnost spoznati njihove prave osebnosti, ki so pri konjih, tako kot pri ljudeh, precej različne. Ker so konji izredno intuitivna bitja, reagirajo na to, kaj se dogaja znotraj nas, ne glede na to, kaj kažemo navzven. Druženje s konji nam tako lahko pomaga ozavestiti stanje našega duha. V noči iz nedelje na ponedeljek, se nam bo v oddaji Nočni obisk pridružila Neja Kutin iz Zavoda Pastirica, ki se ukvarja z raziskovanjem področja učenja s pomočjo vizualnega zaznavanja in združevanja znanj različnih področij. Ena področje je tudi metoda Učenje s konji. Vabljeni k poslušanju pogovora z Nejo Kutin, ki na 45 kraških hektarih prebiva s čredo konj, za katere skrbi po t.i. barefoot metodi. Kaj to pomeni izveste po polnoči, ko se bo pridružila voditeljici Lei Ogrin.
Izdelovanje čevljev je družinska tradicija. Ko ji je dedek pokazal, kako se izdela čevelj, poti nazaj ni več bilo. Alja Viryent, oblikovalka čevljev in podjetnica, ve, kaj hoče. Svoj delovni prostor je pred kratkim našla v delavnici v opuščenem Peku v Tržiču, zaposlila nekaj delavcev in trgu že ponudila prve pare čevljev. Udobnost, sodobnost in nekaj več, to je tisto, na kar stavi. Več v nočnem pogovoru Alje Viryent z Darjo Groznik.
Anton Marn je ravnatelj višje strokovne šole za oblikovanje kamna in fotografijo v Sežani, kjer so, tako kot drugod po Sloveniji, ta konec tedna ujeti v informativne dneve. Letošnje leto je zanj drugo, ki ga preživlja kot ravnatelj majhne in specializirane višje strokovne šole, a pravi, da je prav to prednost strokovnega študija v Sežani. Antona Marna, arhitekta med kamnoseki in fotografi, bo gostila Janja Novoselc.
Ko je izvedela, da k nam prihajajo begunski otroci, je takoj stopila v akcijo. Zanje je zbrala igrače, jim z objemi zaželela dobrodošlico in varno pot. “Ko gre za otroke, bi premikala gore.” Tudi njo in njena otroka je iz Sarajeva v Slovenijo prignala vojna. Ostala je in se uveljavila kot odlična novinarka z velikim čutom za ljudi. Svojo strast in željo po lepem uspešno udejanja kot stilistka v uigranem tandemu s fotografinjo Matejo Jordović Potočnik. Lepoto najde v drobnih stvareh, ki nam obogatijo in polepšajo tudi trenutke, ko nam je težko. Čeprav se bolje počuti v vlogi tiste, ki sprašuje, je tokrat naredila izjemo in se odzvala povabilu na nočni klepet. Žano Kapetanović je na obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja podjetnik, poslovni trener in t. i. coach Silvester Kmetič. V Nemčiji rojeni gost deluje na področju organizacijskega in strateškega razvoja, izvaja prodajne in vodstvene treninge za srednji in višji menedžment in s pomočjo sodobnih pristopov psihologije in ekonomije ljudem pomaga razvijati veščine vodenja, komunikacije, projektnega in timskega dela – tako doma kot tudi v tujini. Vabljeni k poslušanju po polnoči.
Neveljaven email naslov
