Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
»Že od malih nog me je zanimalo vse, kar sem lahko naredil s svojimi rokami. Pri dvanajstih letih sem si kupil prvo knjigo o masaži. Vse od takrat me je spremljala misel o tem, da bi lahko z dotikom, z rokami, pomagal ljudem,« pravi tokratni nočni gost, medicinski maser Miha Ogrin. Svojo pot nabiranja znanja je začel na tečajih v Sloveniji, nadgradil pa na večletnem izobraževanju v Švici, v kateri je razvil tudi lastno metodo odpravljanja zakrčenosti mišic in odkrivanja vzrokov zanjo. Z voditeljico Tadejo Bizilj bosta med drugim govorila tudi o tem, da je danes povsod navzoči stres povezan s fizičnim stanjem telesa in kako ga lahko kljub neizogibnosti obvladujemo, zato se pogovoru z Miho Ogrinom v noči z nedelje na ponedeljek pridružite tudi vi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magdalena Svetina Terčon je konec lanskega leta izdala svojo prvo pesniško zbirko, s katero je nadgradila dolgoletno pesniško ustvarjanje in aktivnost v literarnem društvu Zlati čoln. Z Janjo Novoselc se ne bosta dotaknili le pesnjenja, saj ima Magdalena Svetina Terčon kot direktorica Kosovelove knjižnice Sežana tudi bolj menedžerski obraz. Vabljeni v nočno družbo poezije in življenja.
Alkoholizem je v Sloveniji velik problem, ki se vztrajno povečuje. Vsaka četrta slovenska družina se sooča z alkoholizmom, ki ne zadeva le alkoholika samega, temveč negativno vpliva na vse družinske člane. Slovenci imamo t.i. ‘mokro kulturo’, praktično vsak dogodek povezujemo z uživanjem alkohola in tak sproščen odnos nevede prenašamo tudi na otroke. Celo nekateri zdravniki ne priznavajo škodljivih učinkov alkohola in velikokrat ne prepoznajo simptomov odvisnosti od alkohola, pravi upokojena pediatrinja, doktorica Jasna Čuk Rupnik. Predsednica Društva anonimnih alkoholikov, z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravljenja odvisnosti, bo z nami v začetku petkove noči. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin, k sodelovanju v pogovoru pa ste vabljeni vsi poslušalci.
Na obisk v nočni program prihaja Matej Lunežnik, športni psiholog in mentalni trener. Skozi delo na področju športne psihologije in mentalnih treningov je razvil zanimive, praktične in predvsem učinkovite tehnike ter metode, s katerimi je pomagal že številnim vrhunskim športnikom in klubom, do boljših rezultatov. Pravijo, da v vrhunskem športu prostora za napake ni, zato je potrebno, da je tudi »glava na pravem mestu«. Prisluhnite pogovoru z voditeljico Jasmino Bauman v prvi uri nočnega programa.
Janez Svoljšak je že nekaj let slovenski najuspešnejši tekmovalec v lednem plezanju. Minuli konec tedna pa je ta 22-letni plezalec na tekmi svetovnega pokala, ki je potekala v Švici, dosegel uspeh kariere, in sicer drugo mesto. Naš tokratni nočni gost je član slovenske reprezentance v lednem plezanju, ki letošnjo pripravljenost iz tekme v tekmo izboljšuje, tudi sicer pa mu veliki uspehi niso tuji, saj je bil leta 2014 v tej disciplini svetovni mladinski prvak, je pa tudi aktualni zmagovalec slovensko-hrvaškega pokala v lednem plezanju. Naš pogovor smo začeli z obuditvijo spomina na veliki dosežek v Švici in izvedeli, zakaj je to tekmovanje nekoliko posebno.
Nevenka Koprivšek veliko potuje. Aktivno deluje v mednarodnih mrežah in projektih, a se vedno vrača v svoj Bunker, zavod, ki ga uspešno vodi že vrsto let. Z enako zagnanostjo vodi tudi festival Mladi levi, na katerega kot umetniška direktorica vsako leto pripelje številne ustvarjalce z vsega sveta. Širi prostor uprizoritvenih umetnosti in ga povezuje z drugimi področji življenja. Solidarnost in skupno dobro zanjo nista le besedi. Je tudi učiteljica Feldenkraisove metode ozaveščanja giba, ki nas na lahek, nežen in prijeten način nauči, kako racionalno uporabljati svoje telo. Nevenko Koprivšek je na obisk povabila Nada Vodušek.
Ljubitelje fantazijskih romanov je lani razveselila novica, da je po osmih letih od izida romana Anor Kath – Pota magov, nastalo njegovo nadaljevanje. Z njima smo tudi Slovenci dobili domišljijsko literaturo, ki se lahko kosa s tujo. V noči na nedeljo vas vabimo v svet magov, škratov, čarovnikov in spletk. Gostili bomo avtorja romanov, pisatelja Sama Petančiča, ki je med drugim tudi pisec večkrat nagrajenih kratkih zgodb. Na obisk ga je povabil Peter Močnik.
Da je v Sloveniji ogromno uspešnih športnikov, skritih ali malo manj skritih talentov, vemo že dolgo. Ampak nas bodo to noč zanimali predvsem uspehi tistih, ki žal ostanejo velikokrat neopaženi. V prvi uri nočnega programa bomo gostili Alana Goljevščka, ki je konec lanskega leta osvojil srebrno medaljo na svetovnih letalskih igrah v Dubaju, in sicer v dvoranskem akrobatskem letenju z modeli ob glasbeni spremljavi. Disciplina sicer daje občutek, da gre za zabavno igro, ampak ni čisto tako, saj pravilno izvedeni manevri zahtevajo leta trdega dela in »piljenja« malenkosti. Določenih manevrov se je sam učil tudi leto in pol. Kljub temu pa pravi, da še nobenega ni popolno izvedel. Alana Goljevščka, skritega športnega talenta, bo v novogoriškem studiu Radia Koper gostil Boštjan Simčič.
foto: Damjan Končar / uradni fb profil BFM »Pa ste vi normalni?!« se sprašuje Alen Steržaj, glasbeni novinar, tekstopisec in basist skupine Big foot mama. Pod tem naslovom je namreč pred kratkim izšla zbirka duhovitih kratkih zgodb iz resničnega vsakdanjika “malega” človeka. Alen rad potuje, raziskuje, se pogovarja z ljudmi, ne mara arogance in ignorance in po četrt stoletja obstoja skupine Big foot mama ve, da je rock`n`roll hoja po meji provokativnosti. Med intervjuji pri katerih je bil v vlogi novinarja ga je najbolj navdušil Lenny Kravitz. Ob merjenju vmesnega časa pa je lahko zadovoljen, saj je uspel uresničiti tri največje želje, ki jih je imel že kot otrok: igrati v bendu, potovati na Kitajsko in se čim prej znebiti šole. Hudomušne resnice in rock`n`roll prinaša na nočni obisk Alen Steržaj. Z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Na Nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja skromen mož, ki pa ga lahko označimo kot velikega Mariborčana - FRANCI KOPIČ, Guinnessov [ginesov] rekorder po številu nagrajenih kratkometražnih filmov, eden redkih zelo ustvarjalnih umetnikov na področju amaterskega filma, s tem pa tudi velik promotor dežele na sončni strani Alp in svojega mesta ob Dravi. Franci Kopič hrani v svojih vitrinah že 632 različnih nagrad, tudi najprestižnejših, ki pa so edino poplačilo za njegovo delo, saj te nagrade poleg časti ne prinašajo prav nobene finančne stimulacije.
Poznan rek iz še bolj znanega slovenskega filma pravi: " za vsako bolezen rož'ca rase". Stavimo, da prof. dr. Samo Kreft ve, za kateri film gre in kdo je izrekel te besede. Dr. Kreft je namreč velik poznavalec zdravilnih rastlin. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom. Njegovo delo v znanstvenih krogih odmeva - prav prejšnji teden mu je Slovenska znanstvena fundacija podelila častni naslov "komunikator znanosti". Prof. dr. Samo Kreft bo gost nocojšnjega nočnega programa. V studiu ga bo gostil Iztok Konc.
Na Vzhodu so metode, ki pomagajo uporabljati univerzalno življenjsko energijo, zelo običajne, za Zahodu precej manj. Med temi metodami je tudi reiki, večina med nami ga pozna kot »polaganje rok«. Je to lahko nevarno, je res energija, ki nam (lahko) pomaga bolje živeti, ves čas okoli nas, je res na voljo tako rekoč vsakomur? Na nočni obisk prihaja mojstrica usui, imara, kundalini in angel reikija Anita Gomezel. Vprašali jo bomo tudi o razlikah med vseh naštetimi vrstami reikija, zagotovo pa še to, ali se v procesu posvetitve res lahko vpletejo in nevarno prepletajo karme učencev in učiteljev. Prisluhnite nam drevi nekaj po polnoči na Prvem. Na obisk jo je povabila Tina Kralj.
Življenja brez interneta si danes težko predstavljamo. Ima številne dobre lastnosti, prinaša pa tudi veliko pasti - med te sodijo različne oblike spletnega nadlegovanja, katere žrtve so najpogosteje mladostniki. V nočnem programu bomo pojasnili, kaj je to "Cyber Bulling" in kaj "Seksting" V pogovoru z Majo Vreča o varni rabi interneta po polnoči v pogovoru z Darjo Groznik.
Veliko potuje, išče zanimive zgodbe in sogovornike in jih predstavlja bralcem osrednjega slovenskega časnika. V tokratnem nočnem programu bo novinarka Sobotne priloge Dela Patricija Maličev o njih tudi spregovorila. S petka na soboto, kmalu po polnoči, iz koprskega studia. Program bo oblikoval Sandi Škvarč.
Ljubitelji piva vseh dežel v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet domačega pivovarstva. Če so nekoč ljubitelji grenke peneče pijače obiskovali butične pivovarnice v želji okušanja kakovostnejšega in manj običajnega piva, ga zdaj zvarijo kar sami, doma. Tudi v Sloveniji se je varjenje domačega piva močno razvilo – na zadnjem tekmovanju v organizaciji Društva ljubiteljev domačega pivovarstva je bilo prijavljenih kar 90 različnih piv. Kako narediti domače pivo? Koliko vrst piva sploh poznamo? Kakšno opremo potrebujemo in kakšne so skrivnosti najboljših domačih pivovarjev, sta v nočnem obisku razložila člana Društva ljubiteljev domačega pivovarstva, Jernej Vrečar in Jure Vešligaj.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ker v mestih življenje teče drugače, predvsem hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka, ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Tu sta tržno nišo zaslutila lastnika prve in trenutno edine mačje kavarne pri nas, oba velika ljubitelja živali. Kakšnim higienskim standardom mora zadostiti mačja kavarna? Kam se mačke umaknejo, ko imajo dovolj človeške družbe? Ali ob obisku plačaš kavo ali živalsko družbo? Na vsa vprašanja bosta po polnoči v Nočnem obisku odgovorila Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej. Na obisk ju je povabila Darja Pograjc.
Anjo Baš vsi poznamo kot pevko in avtorico glasbe, a v tokratnem nočnem pogovoru v ospredju ne bo le glasba. Ko se je Anja začela prebijati v vrh glasbene industrije, je namreč začela biti še en boj: z bulimijo. Te dni je izšla njena knjiga z naslovom Lačna življenja, v kateri opisuje, kako je premagala to zahrbtno bolezen in se začela imeti rada. Vse to bo pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj brez dlake na jeziku delila tudi z našimi nočnimi poslušalci.
Prišel bo, tudi če bo noč meglena. Z meglo je opravil v odlični plesno gledališki predstavi Megla stoletja v izvedbi EnKnapGroup. Lansko jesen je na slovenski oder prvi postavil Demokracijo! Josifa Brodskega. Ker je boleče aktualna in ker so nedokončana, fragmentarna dela včasih zanimivejša od lepo zapakiranih dram. V svojih dramskih besedilih raziskuje sodobnega človeka, izgubljenega v svetu nakupovalnih središč in resničnostnih šovov. Vse, kar Matjaž Zupančič počne, je povezano z gledališčem. Dramatika, režiserja, pisatelja in profesorja gledališke režije na AGRTF je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov
