Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Ste se kdaj znašli v zagati, da niste imeli prave ideje za darilo ali pa ste edinstvene trenutke sorodnikov, prijateljev, sodelavcev in znancev znali še polepšati s pravim presenečenjem? Povabili vas bomo k odkrivanju, iskanju zabavnih, nagajivih, hudomušnih, romantičnih in še kakšnih daril za različne priložnosti. Vaše zgodbe bodo dobrodošle.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vedno drugačna. S posebnim razpoloženjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak vedno s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Obalni dopisnik časopisne hiše Delo Boris Šuligoj je kronist časa in prostora, saj že štiri desetletja spremlja vse najpomembnejše dogodke v obmorskem prostoru. Bil je zraven pri vzponih in padcih največjih obalnih gospodarskih zgodb, zapisal je nešteto intervjujev z znanimi osebnostmi, a tudi s preprostimi ljudmi, ki so mu zaupali in pripovedovali svoje resnice. Zase pravi, da je “vsesplošni neznalec”, kar je tudi značilnost dopisnikov, ki se morajo znajti in poročati o vsem, kar se dogaja okoli njih. O novinarskih anekdotah in ozadjih torej v nočnem programu, ki ga povezuje Iztok Novak Easy.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Zanima ga zgodovina, a še raje piše romane in zgodbe za otroke. V katere se zmeraj znova prikrade tudi zgodovina. Ali tista davna, ki jo spleta v zbirki za otroke Zgodbe s konca kamene dobe, ali nedavna preteklost, ki jo mojstrsko slika skozi fantičeve oči. Njegov sedmi roman V Elvisovi sobi nas popelje v čas odraščanja v državi, ki je ni več, v nostalgijo mladosti, kamor je vrnitev mogoča le v literaturi. Sebastijana Preglja je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Hajdi. Ime, ki marsikomu prikliče spomine iz otroštva. Vsi smo jo poznali in z njo prepevali uspešnico Naš kuža. Nekoč mlada glasbena zvezda je odrasla in postala zelo uspešna poslovna ženska. Ima tudi svojo trgovino. Z družino zelo rada potuje in odkriva svet, nasvete in izkušnje s potovanj pa deli v svojem blogu in na socialnih omrežjih. Hajdi Korošec Jazbinšek je na sproščen nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Nobeno mesto ni premajhno za véliko umetnost. To drži tudi za Cerkno, naselje med visokimi hribi predalpskega sveta. Zakaj se ravno sem že več kot 25 let zgrinjajo znana imena jazza in druge žanrsko raznolike glasbe z vsega sveta? Kako si je tu v 90. letih nekaj entuziastov uporniško zaželelo drugačne glasbe? Kako so s festivaloma Jazz Cerkno in Keltika te kraje postavili na svetovni glasbeni zemljevid? To zgodbo o glasbi, vizionarstvu in prijateljstvu bo povedal Sergej Koncut, ki jo je soustvarjal že od začetka. V nočnem programu se bo pridružil Ivani Zajc.
Tokratni nočni obisk bo v potekal v znamenju Zena, sproščenosti in dobrega počutja. Z nami je Jure Rehman, idejni vodja festivala Sumo, ki je danes odpira svoja vrata. Drugače je Jure pravi amabasador dobre volje in sproščenega vzdušja. Po poklicu je sicer fizioterapevt, ki pa ga veseli tudi dobra glasba in seveda plošče. Pogosta nastopa tudi v vlogi DJ-ja.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nocojšnja noč bo polna spominov, uspehov in ponosa. K nam prihaja Brane Mozetič, ki je v enem od intervjujev dejal: »Po svojem poreklu in spolni usmerjenosti nisem spadal v noben zaželen predalček, zato mi ni preostalo drugega kot boj.« Boril se je za preživetje, za svoje mesto v tem svetu. Brane Mozetič je pesnik, pisatelj in prevajalec, je urednik in direktor filmskega festivala. In ne nazadnje – tudi borec in aktivist. Že v osemdesetih je tlakoval pot mnogim generacijam gejevske, lezbične, biseksualne in trans skupnosti. Na Nočni obisk prihaja v trenutku, ko mineva petdeset let od »Stonewallskega upora«, ki je mejnik v boju za človekove pravice in enakopravnost. Z Branetom Mozetičem se bo pogovarjal Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V eter nočnega bo med mnogimi pesmimi poletela ptica vrh Triglava iz grla slavčka izpod Mežakle. 50 let že ubira glasbeno pot Franc Koren, ki ga je mama, da ju je razlikovala z očetom, poimenovala Braco. In pod tem imenom ga pozna ne le Slovenija, temveč tudi jugoslovanski odri. Prepeval je z Ivico Šerfezijem in Vicem Vukovom. samostojno glasbeno pot začel kot pevec zabavne glasbe, znani so njegovi dueti s Sonjo Gaberšček in Marjano Deržaj. Bil je reden gost Slovenske popevke, Vesele jeseni v Mariboru, Opatijskega in Splitskega festivala. Seveda je stari znanec narodno zabavne glasbe – Ansambli Emila Glavnika, bratov Kovačič in Jožeta Burnika, pa Dobri znanci, Kraški kvintet, Gašperji in drugimi. Je moderator, radijski in televizijski voditelj ter pisec besedil. Še več pa v nočnem programu, kamor je Braca Korena povabila Lucija Grm.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kulturnozgodovinski pogled na Rusijo z današnje perspektive, ki je omejen predvsem na še vedno zastavljene okvire zgodovinsko političnih kontekstov in na današnja trenja v mednarodnih odnosih, sodobnemu bralcu preteklosti te kulturno bogate dežele, odstre veliko premalo, da bi lahko dojel pomembnost tesno prepletenih versko – posvetnih vezi v tej državi, nenazadnje je Ruska pravoslavna cerkev v sodelovanju s posvetno oblastjo igrala pomembno vlogo pri ohranitvi ruske državnosti. Tako se zdi presenetljivo, da je bila še v začetku 20. stoletja Rusija širše poznana kot dežela cerkva in ikon, po zgledu bizantinske kulture pa se je dolga stoletja tam uveljavljal poseben slog ikonskega slikarstva. V Mestnem muzeju Ljubljana so tako predstavljene izbrane ikone domačega čaščenja in cerkvenega bogoslužja, ki so nastajale od 13. do 20. stoletja. Rasztava bo dorpta do 15.septembra. Kot so zapisali snovalci razstave »umetnine predstavljajo edinstven vpogled v rusko kulturo in duhovnost ter odpirajo priložnost za soočenje z bogato rusko kulturno dediščino ikonskega slikarstva«, prispevali pa so jih trije ugledni ruski muzeji. Sicer pa o tovrstnih zakladih umetnin, ki so veljale za čudežna dela, več avtorja projekta dr. Blaž Vurnik in direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin. Z njima se bo pogovarjala Magda Tušar.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov
