Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
Severna Koreja je v očeh javnosti zapisana kot totalitarna država z izjemno izpopolnjenim kultom osebnosti družine Kim. Je najbolj militaristična država na svetu, že več let zapored se uvršča na dno lestvice človekovih pravic. Politične, medijske, gospodarske svobode v državi skorajda ni. Nasprotnike režima pošljejo v posebne oddelke delovnih taborišč, kjer se ukvarjajo s prevzgojo. Ali prihod mladega predsednika Kim Jong Una vseeno napoveduje spremembe in reforme. Kakšna je prihodnost najbolj zaprte in skrivnostne države na svetu in njenih ljudi? O tem bomo govorili po polnoči, ko bo naš gost politolog dr. Bogomil Ferfila. Dr. Ferfila je Severno Korejo obiskal in pred kratkim njej deželi napisal tudi knjigo. Z njim se bo pogovarjal Peter Močnik.
Ne izbira kraja in ne časa. Prisoten je lahko podnevi in ponoči. Lahko nas varuje, ali pa nam zagreni življenje. Strah je čustvo, ki ima veliko obrazov. Ga lahko premagamo sami? Kako nam lahko pri tem pomagajo psihologi? Na nočni obisk prihaja Eva Kovač, psihologinja, ki pomaga in svetuje ljudem s strahovi in fobijami. Že od študija dalje jo privlači tudi športna psihologija. Sodeluje z različnimi športniki, ekipami in trenerji. Z Evo Kovač se bo v Nočnem programu pogovarjal Iztok Konc.
Markanten in močan glas, ki zmore pretresti do kosti, nam pognati skozi žile strast, dramatičnost in melanholijo tanga, nas zazibati v blaženost uspavanke, popeljati skozi otroške izštevanke “… Kdor lovi, ne beži, kdor beži, ne zaspi, kdor se skriva, nič ne najde, le kdor išče, ta vidi vse.” poje Vesna na novi plošči Katalene Enci benci Katalenci, ki je pravkar izšla, pospremljena s predstavo za otroke. Z Vesno Zornik se bo v prvih urah nedelje pogovarjala Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Slovenija je zelo bogata z vodnimi viri in po kakovosti vode presega marsikatere tuje vodne vire. Neverjetne vrednosti in pomembnosti vodnih virov pa se še vedno ne prepoznavamo dovolj. Ne le da je pitna voda vir življenja, voda je lahko tudi zdravilna. Teh učinkov so se včasih zavedali veliko bolj, čeprav si jih naši predniki morda niso znali razložiti. Nocojšnji nočni obiskovalec Primož Hieng, nam bo v oddaji Nočni obisk, predstavil knjigo Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije, ki je pred kratim dobila še drugi del. Kateri vodni viri v Sloveniji so zdravilni in lahko pomagajo lajšati zdravstvene tegobe ter kaj so energijski labirinti in kako hodimo po njih, bomo odkrivali po polnoči. Voditeljica Lea Ogrin.
Minula smučarska sezona je zdaj le še spomin, nova pa seveda narekuje nove cilje. Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja Klemen Kosi - štajerski olimpijec, sicer pa vsestranski slovenski alpski smučarski reprezentant, ki je v minuli sezoni med našimi smučarji osvojil največ točk. Bodo v novi sezoni zanj cilj točke ali čim višje uvrstitve? O svojih željah in ciljih bo Klemen Kosi govoril nekaj po polnoči.
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Nekateri jim pravijo generacija Y, drugi jih imajo za "mlade s problemi". Imenujejo jih tudi Milenijci. Jasno je, da gre za skupino posameznikov, rojeno po letu 1980, za mnoge izgubljeno generacijo, ki jo je zaznamovala nedavna kriza. Če so starejši rodovi razmišljali o nepremičninah in pokojninah, pa današnji tridesetletniki razpravljajo predvsem o prekernem delu in najemninah. Zakaj smo priča takemu pojavu, in ali sploh lahko govorimo o medgeneracijski solidarnosti? O njihovih izkušnjah in razmišljanju se bo s štirimi sogovorniki, ki sodijo v omenjeno generacijo, pogovarjal Marko Rozman.
Mozaik ni samo umetnost, je dosti več kot le to. Je način razmišljanja, način videnja harmonije v urejenem neredu, je poezija v marmorju in steklu," pravi mojster mozaika, Aljaž Vidrajz, ki ga bomo gostili po polnoči. Zase pravi, da je je umetnik po srcu in večni romantik, ki jemlje mozaik kot svojo strast in v njej neizmerno uživa. Košček za koščkom bo po polnoči mojster italijanskega mozaika, Aljaž Vidrajz, ki ga gosti Tadeja Bizilj, tudi prek radijskih valov širil med ljudi to posebno vrsto umetnosti.
Po polnoči bomo gostili Bredo Biščak, prevajalko, tolmačko in moderatorko. Sedmo najbolj prodajano knjigo pri nas v aprilu - Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni, Keitha Lowa, je prevedla prav ona. Med eno izmed zanimivih izkušenj v zadnjem času prišteva tudi tolmačenje 8-urnega pogovora z Borisom Pahorjem v angleški jezik. Angleški prepis pogovora bo namreč služil kot osnova za morebitni BBC-jev dokumentarec o njem, njegovi taboriščni izkušnji in romanu Nekropola. Bredo Biščak, ki bo predstavila svoje delo in svoj vidik razmer, v katerih delujejo literarni prevajalci v Sloveniji, bo gostila voditeljica Anita Urbančič. Besedo ali dve bosta namenili tudi tolmačenju sanj.
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Zdaj mu bo za 65. rojstni dan podarila še en tatu. S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Na nočni obisk smo povabili Staneta Rozmana, profesorja zgodovine in sociologije, direktorja Pokrajinskega muzeja Celje, nekoč vrhunskega atleta, še vedno lastnika državnega rekorda v teku na 10000 metrov. Izhodišče nočnega pogovora bo 70-letnica konca druge svetovne vojne, upor proti okupatorju na Slovenskem ter NOB v povezavi z ideologijo. Profesor Rozman bo spregovoril tudi o nekaterih letošnjih novostih v celjskem Pokrajinskem muzeju. Z njim se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Na nočni obisk prihaja predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Kako pogosto in zakaj si zatiskamo oči pred nasiljem - če ga doživljamo sami ali vidimo v svoji bližini? Kako (si) pomagati, kako zaživeti na novo, ko se vendarle izvijemo iz tega oklepa? Kdo vse nam ob tem lahko stoji ob strani? Nasilje je naučeno vedenje, zato lahko na novo zaživi tudi tisti, ki ga izvaja. Kako? Kaj pa starševsko nasilje nad mladostniki, kjer je treba, kot pogosto rečemo, tako in tako "vse na silo"? Vsa ta vprašanja ji bomo zastavili in še kakšno. Vabljeni v družbo Prvega drevi nekaj po polnoči. Katjo Zabukovec Kerin je k pogovoru povabila Tina Kralj.
Zdrava in uravnotežena prehrana je za življenje pomembna, a v zadnjem času se zdi, da posamezniki tej temi posvečajo vse preveč pozornosti, ki lahko pripelje tudi do obsedenosti. Nočni gost bo prof. ddr. Marjan Simčič, izredni profesor prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je degustator pri ocenjevanju in določanju kakovosti izdelkov rastlinskega porekla, član Italijanskega združenja živilskih tehnologov in Sadjarskega društva Slovenije. V Nočnem programu, ki ga pripravlja Ana Skrt, tudi o tem, kako nevarni so aditivi v prehrani, kakšna je resnica o sladkorju in zakaj je vedno več ljudi preobčutljivih na določeno živilo.
Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.
V nočnem programu bomo predstavili zgodbo tem, kako je ameriški nogomet oziroma različica tega športa, prišla na Primorsko. V Ajdovščini so namreč že nekaj časa bogatejši za še novo športno zvrst in seveda tudi za športno ekipo. Gre za Flag football in za ekipo Gladiators Ajdovščina. V zadnjih letih se ta športna zvrst z naglico širi po stari celini, tekmovanja pa postajajo iz leta v leto bolj resna tudi v Sloveniji. Flag football je podoben ameriškemu nogometu, vendar zastavice, ki fantom plapolajo okrog ledij, postavljajo nova vprašanja o značilnostih igre. Več o tem pa nekaj po polnoči, ko bo z vami, v družbi gladiatorjev, Boštjan Simčič.
Gostja Nočnega obiska je bila Breda Krašna, ki se bori za pravice žensk, še posebno otrok. Je generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije. Že od nekdaj rada pomaga ljudem, krvodajalstvo in prostovoljstvo sta v njenem življenju samoumevna. Rezultat njenega dela so bile tudi dobrodelne akcije zbiranja denarja za nakup mamografa, ultrazvoka srca za otroke in odrasle ter druge opreme v izolski bolnišnici. Še posebno živi za otroke iz socialno ogroženih družin. »Vsakomur je treba prisluhniti in ga spodbuditi.« razlaga. Zavzema se za to, da bi z akcijo Pomežik soncu ZPMS čim več otrok peljala na morje. Ko se Breda Krašna za nekaj odloči, to naredi s srcem. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.
Po polnoči bomo spregovorili o društvu “Namesto pike vejica”, ki združuje starše, sorodnike in prijatelje otrok, ki imajo najrazličnejše težave v razvoju, predvsem v gibanju. Na nočni obisk prihajata Sonja Kerhe, predstavnica staršev in mamica 16-letnega sina Reneja ter nevrofizioterapevtka, Petra Timošenko. K poslušanju vabi Jasmina Bauman.
Sredin Nočni obisk bo v znamenju potovanj, fotografije in glasbe. Vsa ta področja namreč zaznamujejo tokratnega gosta, Mateja Megliča, ki bo voditelju Juretu Čepinu brez dvoma postregel s kopico zgodb in anekdot. Kako se je znašel na dobrodelni odpravi v več tisoč kilometrov oddaljeno prestolnico Mongolije, zakaj je krajinsko zamenjal za poročno fotografijo in na katere instrumente zna zaigrati, boste izvedeli nekaj minut čez polnoč.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov