Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
Po polnoči bomo govorili o akciji Simbioza giba, ki poteka prav ta teden vse do nedelje. Pobudniki akcije želijo biti zgled celotni Sloveniji ter združiti mlajše in starejše generacije v gibanju. K akciji so se kot ambasadorji priključili številni športniki, politiki in drugi znani obrazi. Na nočni obisk pa prihajata Urša Ivanovič, vodja projekta Alenka Pangerčič, ki skrbi za komuniciranje. Z njima se bo pogovarjala Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Zdravnica, ki se je odločila svoje življenje posvetiti glasbi. Postala je učiteljica petja. Še nedavno je bila prva učiteljica v Sloveniji z licenco za poučevanje posebne pevske tehnike - Speech Level Singing. Izobraževala se je v Londonu, New Yorku in Los Angelesu. Med njenimi učenci pa najdemo kar nekaj slovenskih zvezdnikov, od pevcev popa, roka in muzikala do igralcev, govornikov in evrovizijskih tekmovalcev, kot so Tomi Meglič, Maja Keuc in Nina Pušlar.
"Življenje teče kot pri Hamletu, ko reče, čas določa in odloča, kaj se bo na koncu zgodilo.“ Tako razmiąlja Matjaž Berger, gledališki režiser, dramaturg in scenograf, od leta 2006 tudi ravnatelj in umetniški vodja novomeškega gledališča Anton Podbevšek Teater. O njegovem ustvarjalnem potovanju od diplomske predstave v eksperimentalnem gledališču Glej, leta 1990, do zadnje predstave z naslovom Marina Abramović ali Kako sem izgubil pot do Antigone, o etiki in estetiki, o prepletu gledališča in življenja, se bo z Matjažem Bergerjem v noči s sobote na nedeljo pogovarjala Nada Vodušek.
Novogoričan Peter Szabo se je rodil v multikulturni družini. Njegove prve besede so bile v madžarščini, druge v srbščini, šele pri petih se je naučil slovenščine, pri desetih pa je že tekoče govoril italijansko. V sosednji Gorici je obiskoval klasični Licej in v tem času postal- tako pravi sam - spreobrnjenec in verski fanatik. Študij umetnostne zgodovine v Trstu ga je razočaral zato se je vpisal na Papeško univerzo Gregoriano v Rimu. Skozi različna stoletja so znanje v tej ustanovi iskali številni papeži in znani slovenski teologi. V tem obdobju je vstopil v jezuitski samostan, kjer pa je že po enem tednu kontemplacije ugotovil, da to ni njegov življenjski cilj. Kako je postal tolmač in prevajalec, občasno tudi moderator in povezovalec, boste izvedeli nekaj po polnoči, ko pride na nočni obisk k Nataši Uršič.
Vodne ujme postajajo vedno bolj pogoste in žal tudi zahtevajo vedno več žrtev in premoženjske škode. Letošnja ujma, ki je prizadela predvsem Bosno in Srbijo, je sprožila mednarodno pomoč, katere del so bili tudi slovenski gasilci. Kakšne izkušnje so pridobili pri posredovanju na tako velikem območju ter kakšen pomen ima gasilska služba danes bosta voditelju Juretu Čoklu na nočnem obisku povedala poveljnik Gasilske zveze Ljubljana Cveto Šumec in namestnik vodje 4. izmene Gasilske brigade Ljubljana, Klemen Zupančič.
Na nočni obisk prihaja mariborski fant, ki ga zanima moda z vseh zornih kotov. Mladi oblikovalec David Hojnik je prav zaradi svojega občutka za lepoto vse bolj cenjen in vse močneje prisoten na slovenski modni sceni … Kaj ga veže z našo odlično pevko Majo Keuc, boste slišali v uvodnem delu četrtkove noči. Vabi voditelj Zoran Turk.
"Ideje v glavi so prehitevale druga drugo, redko pa so bile povezane s tem, o čemer naj bi tisti hip razmišljal," se svojega ADHD v otroštvu spominja Dejan Sotirov. Diagnozo ima že 21 let. "Pravzaprav ga sama najbrž teže prenašam kot sin," pa je odkrita gospa Zdenka, mati otroka, ki so mu diagnozo ADHD postavili pred tremi leti, ob vstopu v osnovno šolo. Ne Dejan ne Zdenkin sin ne jemljeta zdravil, ampak se z njuno hiperkinetično motnjo soočajo na druge načine. Na neki način tudi s taborom Mavričnih bojevnikov, namenjenim otrokom z ADHD in drugimi vedenjskimi motnjami, letos so ga organizirali že drugič, kjer so se vsi skupaj spoznali. O življenju z ADHD v otroštvu in odraslosti to noč na prvem programu Radia Slovenija. Gosta je na nočni obisk povabila Tina Kralj.
Med najnovejše slovenske inovacije, s katerimi se predstavljamo na svetovni platformi za množično financiranje, Kickstarter, že dober teden sodi tudi skiro Olaf. Gre za do zdaj tehnično najbolj dodelano rešitev, ko nahrbtnik ali kovček lahko združimo s prevoznim sredstom na dveh koleščkih. Glavni oblikovalec in lastnik zložljivega patenta, inženir Dr. Boštjan Žagar prihaja v goste nekaj po polnoči. Izvedeli boste, zakaj je Olaf drugačen od konkurentov, kako se na inovacije odzivajo bodoči uporabniki ter katere so pasti objave ideje na svetovnem spletu. Dr. Boštjana Žagarja bo gostila Ana Skrt.
Na nočni obisk prihaja Bojan Podgoršek. Po izobrazbi odvetnik, po poklicu notar. V svojih rosnih letih tudi radijski napovedovalec. Danes daje njegov glas znova daje pečat skupini Kuga. Kultna skupina je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po 30 letih so se člani zbrali, da bi zaigrali na koncertu v čast šestdesetletnici prav tako legendarnega Igorja Vidmarja. Od takrat so spet skupaj. Z okrepljeno zasedbo in novimi skladbami. Izdali so tudi novo ploščo z naslovom Nalezljivo. Med zgodovino in sedanjostjo bo pogovor z Bojanom Podgorškom krmarila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihajata trener odbojke sedé in pomočnik selektorja Branko Mihorko ter reprezentantka in ena najboljših odbojkaric sedé v Evropi Lena Gabršček. Branko Mihorko je mednarodni sodnik v sedeči odbojki, osem let je vodil strokovni svet za šport invalidov in slovensko reprezentanco na treh paraolimpijskih igrah - v Sydneyu, Atenah in Pekingu. Lena Gabršček, sicer študentka psihologije, je navdušena športnica. Rojena je brez leve roke pod komolcem, a to je ni ustavilo, da ne bi postala izvrstna odbojkarica in tako danes zastopa državo na vseh večjih tekmovanjih. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.
V nočni program je voditeljica Simona Kopinšek povabila pesnico in pisateljico Evo Kovač. Nočne minute bodo prepredene tudi z razmišljanjem o heroinski odvisnosti, o čemer se je avtorica razpisala v romanu Sonce zahaja v Celju. Bodite z nami po polnoči, ko bodo za nočni program skrbeli kolegi z Radia Maribor.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije je na samostojno pot stopilo pred desetimi leti. Med zadnje velike uspehe članov lahko zagotovo štejemo srebrno medaljo s Kuharske olimpijade v Nemčiji. Čez mesec dni se bosta obe, tako mladinska kot članska reprezentanca, udeležili Svetovnega kulinaričnega tekmovanja v Luksemburgu. O pripravah, pričakovanjih in kvaliteti slovenskih gastronomskih ustvarjalcev se bo po polnoči z gostoma - predsednikom društva Srečkom Kokličem in podpredsednikom Tomažem Vozljem, pogovarjala Ana Skrt.
Na nočni obisk prihaja Claudia Massier, Slovenka z nemškimi koreninami, ki si je pred nekaj leti ustvarila dom na Bavarskem. Čeprav ji je Nemčija dala dom, ko je reševala družinske težave, pripoveduje tudi o temnih plateh življenja v tej državi. Z nemškim trgom dela se je zelo dobro seznanila, ko je delala v eni od Münchenskih agencij za zaposlovanje, s šolskim sistemom pa prek šoloobveznega otroka, ki ob prihodu v Nemčijo ni znal jezika. Tudi francoski priimek je dobila v Nemčiji, za njim pa se skriva Nemec s poljskimi koreninami. S Claudio Massier se bo pogovarjala Helena Urbanija.
Skupina študentov medicine aprila odhaja na medicinsko humanitarno odpravo v Zambijo, natančneje v vas Nangoma, kjer bodo skrbeli za osnovno zdravstveno oskrbo in izobraževanje tamkajšnjega prebivalstva. Izvedba odprave je povezana z visokimi stroški, zato na različne načine zbirajo sredstva za nakup zdravil in drugega medicinskega materiala. Med prostovoljci je tudi Ajdovka Anja Kovač, ki bo podrobneje predstavila priprave in delo na odpravi. Voditeljske niti bo tkala Karin Zorn, za glasbeno noto pa bo to noč skrbel Tomaž Cindrič.
Matic Praznik je profesor likovne umetnosti z zanimivim življenjskim vodilom. Stremi k temu, da kupuje minimalno, saj ne podpira nepremišljenega in pretiranega potrošništva, ki nam ga vsiljuje kapitalizem. Vse, kar potrebuje, izdela sam iz kosov odpadnega materiala, ki jim vdahne novo življenje. Ste kdaj pomislili, da lahko boben pralnega stroja postane zanimivo svetilo in odpadne posode lični lončki za cvetlice ali zelenjavo? O reciklaži na drugačen način več po polnoči z Darjo Pograjc.
V nočnem programu bomo spregovorili o Festivalu Stare trte, prireditvi, ki v Mariboru postaja vse bolj tradicionalna in raznolika, o pomenu najstarejše trte v svetu, o zgodovinskem ozadju in etnološkem izročilu, ki je povezano s to žametno črnino, imenovano tudi modra kaučina. Nekaj pozornosti bomo namenili tudi bogati kulinarični ponudbi, ki spremlja letošnji festival v mestu ob Dravi.
Izobraževalno društvo Interkultura je prostovoljno združenje nekdanjih dijakov, ki so v svojih srednješolskih letih odšli na mednarodno izmenjavo v tujino prek programa AFS. To je bilo še v času Jugoslavije, pred nekaj leti pa je ideja o mednarodni izmenjavi ponovno zaživela in leta 2008 so poslali v svet prve dijake. Posebnost te izmenjave je, da traja kar celo leto in dijak stanuje pri družini gostiteljici. Kako potekajo te izmenjave, kakšno je leto dijakov na tujem in kako je s tujimi dijaki, ki pridejo v Slovenijo, nam bo predstavila predstavnica društva Interkultura Tosja Kobler Jovanovič.
Neveljaven email naslov