Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
Marko Radmilovič je z nacionalnim radiem povezan od sredine osemdesetih. Odlikuje ga izreden občutek za radijske dokumentarce in reportaže, glose in satirične oddaje, za tisto in tiste, ki se zdijo odmaknjeni od splošne pozornosti, pa se njihova veličina razkrije prav v njegovih oddajah. Za svoje delo je leta 2014 prejel Ježkovo nagrado. Ni pa le radijski kolega. Podpisuje se pod več kot 100 filmskih naslovov. Piše kolumne. A tudi to še ni vse. Napisal je svoj prvi, a gotovo ne zadnji roman. Kriminalka Kolesar, v katero so vpleteni tudi resnični dogodki, ponuja napeto branje.
Toplejši dnevi prinesejo tudi toplejše noči. Ni treba, da se prebudite premočeni, rajši počakajte na polnoč in potem pokličite na Prvi program, pravi voditeljica Mojca. Boste videli, kako dobro boste potem zaspali, ko boste malo poklepetali. Saj sploh ni treba, da poveste kaj posebnega, par besed. Ali pa samo poslušajte, kaj pravijo drugi.
Dr. Marta Verginella je zgodovinarka in raziskovalka iz Trsta in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z raziskavo o vlogi in položaju žensk na območju Slovenije in v regiji v prejšnjem stoletju se je z akademskim delom vrnila v rodno Primorsko. Za izvedbo raziskovalnega dela je na evropskem razpisu tudi uspela pridobiti sredstva, kar uspe le vsakemu stotemu slovenskemu znanstveniku. Kakšne so njene ugotovitve, kako je preživljala čas epidemije in kako razmišlja o zgodovini in sedanjosti, v pogovoru z Natašo Benčič.
Izstrelitev prvih slovenskih satelitov v orbito je zgodovinski dogodek, ki pa, kljub temu, da je bila načrtovana že lansko leto, še čaka na svoj trenutek. Po vnovični prestavitvi zaradi neprimernih vremenskih razmer naj bi v nedeljo ponoči po našem času Nemo HD in Trisat z nosilno raketo Vega vendar poletela v vesolje. V noči na petek bomo gostili Aljošo Mastna novinarja in poznavalca vesolja in vesoljskih tehnologij. Na obisk ga je povabil Peter Močnik.
Mariborska kolesarska mreža je društvo za širjenje kolesarske kulture. Kakšna sta namen in poslanstvo tega društva, katere projekte in aktivnosti pripravlja Mariborska kolesarska mreža, zakaj je kolesarstvo ekološko početje in kako ozaveščeni smo Slovenci pri tem, bo povedal Žiga Ozvaldič iz Mariborske kolesarske mreže. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Prodira v njegovo teksturo, v njegovo kost in drobovje. Sliši ga v telesu, širi v prostoru. Osvobojen, pogumen, skoraj otipljiv. Glas v svoji prvinski prisotnosti. Pevka, plesalka, performerka in pedagoginja Irena Z. Tomažin se z glasom in gibom premika med gibalno-gledališkimi predstavami in ustvarjanjem eksperimentalne improvizirane glasbe. Umetnico je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
»Svet ni črno-bel, ni samo negativen in ni samo pozitiven, cela paleta barvitih doživetij je v njem« razmišlja Hana Markočič, študentka drugega letnika psihologije o tem, zakaj se je odločila za ta študij. Hana je vodja projekta Kako si? v okviru katerega naslavljajo različne teme s področja duševnega zdravja. Od samopodobe do organizacije prostega časa in seveda iskrenega pogovora o tem, kako se zares počutimo. V studiu se nam bo na nočnem pogovoru o aktivnostih, izzivih in vprašanjih sodobnega časa za psihologijo, duševno zdravje in mlade pridružil tudi Marko Šopar, študent 1. letnika magistrske stopnje psihologije in predsednik Društva študentov psihologije Slovenije. Društvo je na različnih področjih aktivno že vrsto let, svet pa seveda odpira številna vprašanja za bodoče psihologe. Hano Markočič in Marka Šoparja je na nočni klepet povabila Mojca Delač.
Letošnjo nagrado desetnica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja, je za delo Ding dong zgodbe prejela Jana Bauer. Pisateljica in urednica piše fantastično prozo za otroke, trikrat je že bila nominirana za nagrado večernica, dvakrat za desetnico, prevodi njenih del so izšli v Veliki Britaniji, na Hrvaške, na Poljskem, v Španiji, Litvi, Turčiji, Nemčiji, Srbiji in na Islandiji. O pomenu pisanja in branja, o otroški literaturi, o idejah za mladinske zgodbe, o nagradah in prevodih in še čem se bo z Jano Bauer na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Zoran Jovičić je športnik, rojen v Tuzli, ki zdaj že skorajda 30 let živi v Sloveniji, kamor je kot otrok prišel k stricu na počitnice. Kmalu zatem je v Bosni in Hercegovini začela divjati vojna vihra in njegov domači kraj je postal Koper. Nekaj drobcev tudi iz tega dela njegove življenjske poti nam bo pojasnil, pred leti eden najboljših levo-krilnih rokometašev na svetu, ki je s slovensko izbrano vrsto dvakrat nastopil na olimpijskih igrah, bil z njo leta 2004 tudi evropski podprvak, dandanes pa je uspešen rokometni trener. Pred mikrofon ga je povabil Iztok Novak Easy.
Glasba, zabava, smeh, sproščenost – besede, ki jih zlahka pripišemo gostu tokratnega Nočnega obiska. S četrtka na petek bomo v nočnem programu v živo gostili Dejana Vunjaka. Glasbenik ima že več tisoč oboževalk in oboževalcev in že več milijonov ogledov na spletu ter klikov na družbenih omrežjih. Njegovi prejšnji nastopi so bili razprodani in mnogi že komaj čakajo na začetek letošnje sezone koncertov, praznovanj in veselic. »Čist' mejčken, Limonada, Če mam pa tebe« so trije Dejanovi hiti, za katerimi stojijo njegove osebne zgodbe. Katere? Izvedeli boste v nočnem pogovoru, na katerega je Dejana Vunjaka povabil Iztok Konc.
Gostja po polnoči bo Anita Kovačič Čelofiga, predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi - društvo letos praznuje 30-letnico delovanja, jubilej pa bodo zaznamovali tudi z izdajo prvega celostnega učbenika za odnose z javnostmi v slovenskem jeziku.
Živi v Bruslju, ustvarja in pleše povsod. Vsako leto vsaj enkrat tudi v Ljubljani na mednarodnem festivalu Pajek, ki je na njegovo pobudo nastal pred desetimi leti. Plesalec, ki se je izobraževal v Amsterdamu, Bruslju in New Yorku, se gibal skozi koreografije slavnih imen sodobnega plesa, ustvaril številne lastne plesne predstave, s katerimi je gostoval po vsem svetu, verjame v ples kot individualni jezik, ki obstaja brez koreografije. Kritičen, radikalen in nujen gib. Mateja Kejžarja je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Poslušalke in poslušalci ste že večkrat dokazali, da Slovenci nismo samo narod pevcev, temveč tudi pesnikov. Zato naj bo ta noč noč verzov. V družbo vas vabi Lucija Grm.
Stari dobri časi. Kolikokrat slišimo te besede in se takoj spet počutimo bolje. Ampak, zakaj? Kaj so za vas stari dobri časi? Kaj vas spominja nanje? Morda so se nam le zdeli tako zelo dobri? Bi vam bilo prav, če bi se vrnili, ali pa bi bil to v resnici korak nazaj? Nočni voditelj Jure K. Čokl vas to noč v živo na telefonski številki 01/475 22 22 vabi v stare dobre čase. Tudi z glasbo!
Pred dvaindvajsetimi leti se je Luana Malec, bibliotekarka in vodja službe za izvajanje območnih nalog v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, podala v svet knjižničarske stroke. Sprva je povezanost med knjižnico in lokalnim okoljem ter pomen stika z uporabniki spoznala kot vodja potujoče knjižnice. Na bibliobus, ki prinaša knjižna dela v različne odročne kraje istrskega podeželja, v zadnjih letih pa tudi na Tržaško in v hrvaško Istro, jo že od začetka vežejo lepi spomini. Med drugim je v okviru vodenja programa dejavnosti splošne knjižnice za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih vzpostavila sistem ene članarine med knjižnicami v Kopru, Trstu, Umagu in Poreču, sodelovala je pri vzpostavitvi regijskega spletnega biografskega leksikona »Primorci.si«, pri oblikovanju projekta »Rastemo z e-viri« v okviru primorskih knjižnic, ki je prerasel v nacionalni projekt na področju informacijskega opismenjevanja, njen najodmevnejši projekt pa je inovativen in danes zelo uspešen portal »Dobreknjige.si«. Luana Malec, ki je tudi lanska nagrajenka Čopove diplome – najvišjega priznanja za izjemne dosežke na področju knjižničarstva, bo gostja v nočnem programu. Z njo se bo pogovarjala Tjaša Lotrič.
Branko Jordan, gledališki igralec, profesor dramske igre na AGRFT ter soustanovitelj in član igralskega kolektiva Beton Ltd. je eden tistih ustvarjalcev, ki nenehno potuje na premici med vlogami v repertoarnih gledališčih in kritičnim raziskovanjem ter odzivanjem na aktualno družbeno realnost v neodvisnih avtorskih predstavah kolektiva Beton Ltd., ki letos obeležuje deseto obletnico ustvarjanja. Njihova zadnja predstava Mahlzeit je s pomenljivo in preroško sporočilnostjo svojo premiero doživela tik pred svetovno pandemijo. Branka Jordana je pred mikrofon povabila Martina Černe.
Mea Valens je magistrica literarnih ved, pisateljica, esejistka, prevajalka, lektorica, popotnica, podjetnica in vlogerka, ki obožuje sončne zahode, sprehode, rock glasbo in izzive življenja. Na klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Pri štirinajstih letih je postal najmlajši ljubiteljski sommelier. A ena od njegovih največjih strasti je kuhanje. Kuhal je že širom širom sveta. Pri devetnajstih na prestižni jahti, pa v restavraciji z Michelinovo zvezdico v Švici, na Šrilanki. S svojim novim pojektom Pri meni klub osvaja Ljubljano, Amsterdam, Berlin. Vedno pa se vrača domov, na domačijo Butul, kjer je kot otrok skuhal svojo prvo rižoto. Kuhanje obožuje, a zanima ga še mnogo drugih stvari, ki jih smelo povezuje. Radovednost ga žene v vedno nove izzive. Črt Butul bo gost Nade Vodušek.
V nočnem plavamo po morju poezije, ki je balzam za dušo, če si le vzamemo čas zanjo. Torej, vzemite si čas, pobrskajte po svoji najljubši poeziji in jo razkrite v Nočni. Z vami – Lucija Grm.
Na Nočni obisk prihaja Igor E. Bergant, obraz in glas Televizije Slovenija. Novinarstvo in šport sta mu bila položena že v zibko. Na televiziji se je uveljavil kot športni novinar in iskriv komentator. Zadnja leta je eden od voditeljev večkrat nagrajene informativne oddaje Odmevi. Igor E. Bergant je razgledan izpraševalec in spoštljiv sogovornik. George Orwell je nekoč rekel, da je novinarstvo pisanje o tem, o čemer drugi nočejo, da bi se vedelo – vse drugo pa so odnosi z javnostjo. Kaj na to poreče Igor E. Bergant, poslušajte v noči s sobote na nedeljo. Foto: RTVSLO
Neveljaven email naslov