Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.

Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš  s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.

Mladi so kljub vsemu komunikativni

Zdi se, glede na splošno prepričanje, da mladi zaradi vedno bolj pogoste uporabe družbenih omrežij težje navezujejo pristne stike z vrstniki. Pa ni čisto tako, meni Špela Reš. So bolj globalizirani, poznajo jezik, lažje pridejo v stik z vrstniki iz drugih držav … je pa res, doda, da so ti stiki bolj plitki in drugačni od tistih, kakršne pozna starejša generacija. Mladi se v glavnem zavedajo pomena tako imenovane ‘face – to – face’ komunikacije. Družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje, ki jim omogoča večji spekter informacij. Seveda obstajajo tudi tisti, ki so s tem zasvojeni in počnejo samo to. Omrežja so hitra, zastonj in praktična, saj jih lahko spremljamo skoraj povsod.

Zanimivo je, da so uporabniki družbenih omrežij veliko bolj ekstrovertno usmerjeni kot ljubitelji računalniških iger, ki so načeloma bolj introvertirani. V vsakem primeru pa so redko družbena omrežja in računalniške igre glavni ali celo edini krivec za težave, s katerimi se srečujejo mladi.

Starši so pomemben dejavnik

Težava so lahko tudi starši. Ti so težko zgled mladim, če tudi sami prekomerno uporabljajo moderno tehnologijo, od otrok pa zahtevajo, da tega ne počnejo. Starši s svojo vzgojo lahko sicer najbolj vplivajo na ustrezno rabo modernih tehnologij svojih otrok. Zato strokovnjaki s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout dajejo velik poudarek na pogovorih s starši, ko rešujejo problematiko prekomerne uporabe različnih naprav. Veliko staršev sploh ne pomisli, da so njihovi otroci prekomerni uporabniki in da to lahko vodi v težave. Stanje se sicer izboljšuje, saj starši vedno pogosteje pokličejo ali pišejo strokovnjakom, naj jim svetujejo, kako preventivno ravnati ob nakupu pametnih telefonov, tablic ali računalnikov.

Zasvojeni ljubitelji iger

Največ zasvojenih je ‘igričarjev’ ali ‘gamerjev’. V zadnjem času se povečuje tudi zasvojenost s spletom, ki ni osredotočena na točno določeno vsebino, ampak bolj na prisotnost na spletu. Ne eno ne drugo v zmernih količinah še ni problem, dokler mladi poleg tega počnejo še kaj drugega – dokler je vse dobro tudi na področju športa, šole, druženja z vrstniki, dobrih odnosov v družini in komunikaciji. Posebej za zasvojenost ‘nevarne’ igre so tiste, kjer igralci igrajo vloge – izberejo podobo junaka, njegove lastnosti, ime … in potem začnejo živeti njegovo življenje, vzpostavijo nekakšen ‘alter ego’, drugi jaz, ki je lahko pogosto nadomestilo za neuspešnost na drugih področjih. Tak lik lahko postane idealni jaz igralca in večja kot je razlika med resničnostjo in igro, večja je težava.

Tipičen igričar, gamer je običajno zelo inteligenten, obvlada angleški jezik in je rad sam, s slušalkami na glavi. Pije energetske pijače, ne je redno ali sploh ne – ves čas je aktivno buden in podhranjen. Tudi do 72 ur brez premora. Tipični predstavniki so stari med 16 in 25 let. Če postanejo nasilni, imajo v večini primerov več razlogov za to. Igre so lahko samo dejavnik, ki vse to sproži. Take ljudi je treba opozarjati previdno, saj lahko reagirajo zelo burno, celo nasilno. Običajno odvisnost zanikajo in opravičujejo z izgovorom, da njihovi vrstniki počnejo še hujše stvari, pa jim nihče ničesar ne očita.

Kdaj kupiti pameten telefon?

Primerna starost je relativna. Nekateri otroci tak telefon obvladajo prej kot vrstniki, nekateri kasneje. Pomembno je, da otroci znajo sami povedati, zakaj tak telefon potrebujejo. Takrat je tudi pravi čas, da postavimo jasna pravila njegove uporabe. Ni tudi najbolje, da si otrok telefon kupi sam, saj je potem težje doseči disciplino – otrok namreč meni, da je telefon njegov in da nihče nima pravice posegati v njegovo lastnino. Pogovarjati se je treba strpno, saj sicer tvegamo dobre odnose in zaupanje otrok. Otrokom je treba razložiti tudi osnove bontona – tako uporabe telefona, družbenih omrežij kot tudi drugih naprav. Enako velja za šole – ponekod otroci telefone uporabljajo celo med poukom. Glede sankcij je pomembno, da ne ostanejo samo pri grožnjah. Če popustimo, otroci začnejo manipulirati in ukrepi ne dosežejo svojega učinka.

Kdaj naj postanemo pozorni?

Odvisnost ali prekomerna uporaba imata več znakov, pozorni moramo postati takrat, ko se začne pojavljati več pokazateljev:

• Preveč časa na spletu
• laži o porabljenem času za moderne tehnologije
• burne reakcije ob grožnjah ali odvzemu naprav
• ostro zanikanje težav
• opuščanje drugih aktivnosti
• popuščanje v šoli
• igranje ob hrani in ponoči

Povezave:

• info@logout.si, storitve glede dela z odvisniki so brezplačne
• www.logout.si