Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nočni obisk

23.12.2015


V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.

Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.

Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.

Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.

O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.

Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.

Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.

Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.

Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.

Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.

Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.

Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.

Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.

Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nočni obisk

23.12.2015


V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.

Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.

Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.

Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.

O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.

Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.

Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.

Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.

Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.

Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.

Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.

Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.

Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.

Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.


12.07.2021

Leon in Miha Firšt

Nočni program prinaša obilico glasbe izpod peresa mladega slovenskega skladatelja - slišali bomo koncertna in komorna dela, za katera je prejel že marsikatero nagrado, potopili pa se bomo tudi v svet muzikala – izvirno slovenskega. Družili se bomo z grofi Celjskimi, pokukali v Butale in se poigrali s Kurami. V studio bosta prišla člana glasbene dinastije Firšt – sinova skladatelja Nenada Firšta - in sicer skladatelj in pianist Leon, eden najvidnejših slovenskih skladateljev mlajše generacije, ki je ustvaril je že več kot 100 raznovrstnih skladb, ki jih redno izvajajo v Sloveniji in tujini, ter kontrabasist, pedagog, producent in direktor Hiše kulture Celje Miha Firšt. Gostila ju bo Lucija Grm. Nočna voditeljica bo Lucija Grm!


11.07.2021

Projekt B-AIR: dr. Katarina Zadnik

Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Več o slušnem zaznavanju in aktivnem poslušanju pri najmlajših pa v pogovoru z dr. Katarino Zadnik. Oddajo bo vodila Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


10.07.2021

Nelfi Depangher

Nelfi Depangher je prvo ime slovite zasedbe Faraoni. Bobnar, skladatelj, pisec besedil in, ob vsem oz. predvsem, mož na mestu. Za pričevanja o porodnih krčih slovenskega rocka, o lagodju hotelskih teras, občedomovinski slavi, segajoči do Kube in ZDA, o festivalih in produkciji slovenske pop glasbe, veličastnem glasbenem dogodku ob »šumljanju« Simonovega zaliva ter usodah številnih glasbenih sopotnikov - bo Nelfi Depangher vsekakor pravšnji sogovornik. Kot nalašč je splet okoliščin botroval prav posebni »fešti«, ki jo v nedeljo za občinski praznik mesto Izola poklanja svoji največji glasbeni skupini. Tudi o tem se bosta v nočnem programu Radia Slovenija, ki bo v prednočju festivala Melodije morja in sonca potekal iz studia Radia Koper, pogovarjala z gostiteljem Armandom Šturmanom. Vabljeni k poslušanju …


09.07.2021

Borut Peršolja

Na nočni obisk prihaja Borut Peršolja, po izobrazbi magister geografskih znanosti, ki ga je življenjska pot neločljivo povezala z gorami. O mnogih pogledih nanje piše na blogu z naslovom Razgledi in ob tem pravi, da hodi, pomaga, piše in zardeva. Z objavami, ki jih ustvarja že skoraj 15 let, pa se želi prepričati, da ni sam - in širi svoja znanja. Teh je zelo veliko. Gorniškim razmislekom Boruta Peršolje, ki je sicer zaposlen kot vodja Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora, boste lahko prisluhnili po polnoči.


08.07.2021

Ana Vovk

Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanje o dojemanju sveta okrog nas. Gostja bo dvojna doktorica znanosti s področja fizične geografije in varstva okolja Ana Vovk. Kako z vsestransko povezujočo obravnavo kozmosa, okolja ter ljudi in s holističnim načinom izboljšati življenje na različnih področjih in zakaj je revitalizacija posameznika osnova za razvoj novega znanja in neposredne povezave teorije s prakso za vse generacije? Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.


07.07.2021

Ičo Vidmar

Od nekdaj ima odlično uho za izzivalno, drugačno muziko. Jazz, blues, improvizirano glasbo, afriške godbe je poslušalkam in poslušalcem Radia študent odkrival dolga desetletja, vse od osemdesetih let preteklega veka. Iz sociologije kulture je doktoriral z disertacijo o neodvisni novi muziki in družbenih bojih glasbenih formacij v neoliberalnem New Yorku. Leta 2017 je pri založbi Studia humanitatis objavil monografijo Nova muzika v New Yorku, neodvisni glasbeniki in pravica do mesta. Nočni pogovor bo sprehod skozi raznolike godbe in glasbene scene. Tudi skozi njihove družbene kontekste, seveda, saj glasba vznika znotraj njih in se z njimi prepleta. Sociolog kulture, glasbeni publicist, prevajalec in kritik Ičo Vidmar je nočni gost Nade Vodušek.


05.07.2021

Neja Jesenko

Hribi v lepih poletnih dneh kar kličejo k sebi, le ozreti se je treba proti njim. Ena tistih, ki doline pogosto zamenja za planine, je mlada vplivnica Neja Jesenko. Krasni in neponovljivi razgledi, čudovita narava, popolna samota, ki jo zmoti kvečjemu kaka plašna žival, so zanjo eno najlepših doživetij. Od dni, ko je sledilce na platformi Instagram osvajala s fotografijami dih jemajočih fotografij sončnih vzhodov, se je do danes spremenilo zlasti to, da ji, t.i. influencerstvo zavzame več kot le delovni čas. Tu so še njena ljubezen do poročne fotografije, kolesarjenja in potovanj. Neja Jesenko pravi, da privlačiš to, kar si. Najbrž pa niste vedeli, da jo privlači tudi izdelava posebne, starinske strešne kritine, imenovane špičak, ki jo pomaga izdelovati očetu. O vsem se bo ob polnoči z njo pogovarjala Vesna Topolovec.


04.07.2021

Hana Kotar

Koliko 19-letnic poznate, ki so že lastnice svoje kavarne, čokoladnice in slaščičarnice? Hana Kotar, ki prihaja na Nočni obisk, je verjetno ena redkih, če ne celo edina v Sloveniji, ki se lahko pohvali s tem. Pravkar je končala srednjo šolo, a se že nekaj časa preizkuša tudi kot mlada podjetnica, pod blagovno znamko Mama Paula pa uspešno trži vse bolj iskan domači sladoled, lastne čokolade in tortice. Kako se je znašla v svetu slaščičarstva, kako je znanje pridobivala doma in v tujini, zakaj prisega le na najbolj kakovostne in izključno naravne sestavine, kaj naredi dobro čokolado in kaj ta sladka pregreha pomeni njej ter kdo je bila mama Paula, bo Hana Kotar povedala Andreji Čokl v prvi uri nedelje.


03.07.2021

Pija Vrezner in Primož Sila

Kako postati podjetnik je lahko velik izziv. Potrebujemo dobro idejo in vizijo. Predvsem pa moramo verjeti vase. Tako sta svojo podjetniško pot začrtala Pija Vrezner in Primož Sila, par iz Gradišča pri Divači. Povezuje ju ljubezen do psov. Ona piše pisati bloge, iz katerih veje čista iskrenost nekoga, ki se spopada s takšnimi in drugačnimi razmišljanji o vzgoji in odnosu s psom. On si je zamislil pas, ki vsebuje vse nujne pasje pripomočke za vadbo ali aktivni sprehod. Res, da sta šele na začetku svoje poti, vendar pa kvaliteta pasje opreme, ki jo izdelujeta in dopolnjujeta, govori sama zase. Loredana Vergan ju je povabila v nočni program.


02.07.2021

Boštjan Polanec

»Nikoli ni prepozno, da postaneš nazaj to kar v resnici si. Začni se smejati tam, kjer si se včasih jezil in spremeni svojo pripoved«, med drugim pravi nocojšnji gost, Boštjan Polanec. Svojo karierno pot je začel kot grafik, nato je stopil v svet lepotne industrije, se spogledoval z modo in danes menedžer za ideje in trener za komunikacijo. Izkušnje, vtise in predvsem lekcije življenja pa je sedaj zbral v knjižnem prvencu #pridige. Koronsko leto je izkoristil še za stvari, ki jih do sedaj še ni uspel realizirati. Vzporedno je začel brati sveto knjigo islama, Koran in Sveto pismo. Kako so potekali ti prehodi med različnimi obdobji življenja? Katera (spo)znanja so bila zanj najpomembnejša? Odgovore na ta in še druga vprašanja bo Boštjan Polanec zaupal Sandiju Horvatu.


01.07.2021

Tehniški muzej Bistra

V nočnem programu se bomo odpravili v Bistro, v nekdanji kartuzijanski samostan, kjer domuje Tehniški muzej Slovenije, ki prav letos praznuje 70.let in je namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške dediščine. Z zanimivimi sogovorniki se bomo sprehodili skozi zgodovino, se ustavili v sedanjosti in pokukali v prihodnost. Nato pa bomo do zgodnjih jutranjih ur spregovorili o zdravilnem učinku pink ponga in o zdravju oči, glasbeno in govorno pa vam bomo popestrili noč Marko Banda, Kevin Koradin in Nino Ošlak. Gostitelj: Robert Zajšek.


30.06.2021

Lucija Kuntarič

Strastna in polnokrvna umetnica, plesalka, koreografinja, režiserka, scenaristka in učiteljica Lucija Kuntarič, hči kinooperaterja v rodni Kostanjevici na Krki, se je v umetnost zagledala že kot deklica. Pri 15-ih jo je doletela posebna čast, ko je nastopila na najbolj pomembnem dogodku doma, na znamenitem »perforcenhausu«, kjer je smela plesati kan kan. Odtlej se je pisala zgodba o Harlekinkah, plesni skupini, kjer se je kalilo vsaj 300 plesalk. Lucija se je kot režiserka in scenaristka podpisala tudi pod bleščeče prireditve, ki so doživele več deset ponovitev in stoječe ovacije. Ob izteku šolskega leta, ki je zanjo zmeraj eno težjih sloves, saj s svojimi učenci splete posebno vez, se bo s to, posebno damo, o njeni bogati življenjski poti pogovarjala nočna voditeljica Vesna Topolovec.


28.06.2021

Nuška Drašček

"Če že ne morem leteti, naj vsaj pojem" z mislijo ameriškega skladatelja in tekstopisca Stephena Sondheima začenja avtobiografijo na svoji spletni strani ena najvidnejših slovenskih pevk, ki občinstvo navdušuje s svojim edinstvenim glasom in glasovnim razponom, izjemno odrsko prisotnostjo ter izredno širokim repertoarjem, ki sega od opere, samospeva in drugoih klasičnih vokalno-instrumentalnih del do šansona, jazza, slovenske ljudske pesmi, popa, gospela in muzikala. V nočnem programu bomo nekaj iz tega repertoarja zavtreli tudi ob pogovoru Lucije Grm z nenadkriljivo vokalistko Nuško Drašček.


27.06.2021

Primož Lukežič

Primož Lukežič (1983) se je s fotografijo začel profesionalno ukvarjati leta 2008, ko je na ogled postavil tudi svojo prvo samostojno razstavo. Od takrat se jih je, tako samostojnih kot skupinskih, nabralo že kar nekaj, prav tako tudi mentoriranj na raznih foto dogodkih in delavnicah. Je diplomant fotografije Visoke šole za storitve VIST, kjer od leta 2015 kot strokovni sodelavec tudi predava predmet reklamne in modne fotografije na Oddelku za fotografijo. Diplomiral je na temo Napetost med elementi pri inscenirani fotografiji, zato ne čudi, da mu je najbližja zvrst inscenirana cinematska fotografija, kjer "neprestano iščem napetost med subjektom in objekti v prostoru ter s tem ustvarjam željeno naracijo". Vse bližnja pa mu, zaradi svoje intimnosti in»večnosti«, postaja tudi portretna fotografija. Kot uveljavljen modni in komercialni fotograf ima med naročniki tudi številna znana imena, zanj pa je pri ustvarjanju zelo pomembna ekipa s katero dela, saj sodeluje s priznanimi slovenskimi kostumografi, modnimi oblikovalci, frizerji in maskerji. Tudi letos je del tradicionalnega bienalnega fotografskega festivala Foto VIST (21.6. - 2.7.), ki osvetljuje različne vidike rabe fotografskega medija in je zasnovan kot platforma za izmenjavo znanj, izkušenj in mnenj ter prostor za mreženje znotraj fotografskega prizorišča v Sloveniji.


26.06.2021

Luka Lisjak Gabrijelčič

Novogoričan Luka Lisjak Gabrijelčič - zgodovinar, politični analitik, urednik revije Razpotja in kolumnist Dela bo naš sogovornik na nočnih valovih Radia Koper. Ob trideseti obletnici neodvisnosti se bomo z njim pogovarjali o poti, ki jo je Slovenija prehodila v tem obdobju in o dogodkih, ki so jo najbolj zaznamovali. Tudi o tem, zakaj nismo postali druga Švica kot so nekateri politiki obljubljali pred 30imi leti ter kakšna družba smo postali in kam gremo. Seveda s sogovornikom ne bomo mogli mimo trenutnih družbeno političnih dogodkov. Z njim se bo pogovarjala Nataša Uršič.


25.06.2021

Nočni pogovori z Mojco

Toplo, vroče, poletna noč. Ja, tudi pesem Poletna noč boste slišali takoj na začetku nočnega programa. Če vam vročina in polna luna ne bosta pustili spati, pa le pokličite voditeljico nočnega programa Mojco Blažej Cirej in si dajte duška. Njej pa kakšno šalo.


24.06.2021

Taja Vovk Van Gaal

Gostja po polnoči bo Taja Vovk van Gaal, zgodovinarka in sociologinja, vrsto let direktorica Mestnega muzeja v Ljubljani, do upokojitve v začetku letošnjega leta pa kreativna direktorica Hiše evropske zgodovine v Bruslju. V pogovoru med drugim o tem, kaj je prepričalo komisijo, da se je odločila prav za slovensko strokovnjakinjo in kakšen je ugled naših muzejev in galerij po svetu. Konec tedna se začenja Festival Lenart, zato smo pripravili nekaj utrinkov iz prejšnjih festivalov, napovedali pa bomo tudi Parado ponosa, ki bo po dveh letih to soboto ponovno v Mariboru. Vaša nočna voditeljica bo Darinka Čobec.


23.06.2021

Safet Zec

Oddaja Sami naši prinaša pogovor z enim izmed najbolj znanih bosansko-hercegovskih slikarjev, Safetom Zecem. V galeriji Obala si lahko do konca meseca ogledamo njegovo razstavo in sicer cikla Exodus in Objemi. V oddaji sami naši ne zamudite tudi zgodbe o Zvezi hrvaških društev Slovenije, ki letos praznuje svojo pet in dvajseto obletnico, izvedeli pa boste nekaj več tudi o glasbilu guslah, pomembni kulturni dediščini Srbije.


23.06.2021

Pred kresna noč na Nočnem programu nacionalnega radia

Kako v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Preživite noč z glasovi, mislimi in zgodbami psihologinje in psihoterapevtke dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalke Špela Frlic, etnologa in kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča, radijske režiserke in dramatičarke Saške Rakef, dramskega igralca Blaža Šefa in glasbene urednice ter voditeljice Anamarije Štukelj Cusma. O umetnosti poslušanja Lahkotnost in neposrednost prejemanja preštevilnih informacij in pričakovana hitra odzivnost sta dandanes postala pravilo, zato se zdi vse težje, da si posameznik vzame čas. Čas zase, čas za razmišljanje, predvsem pa čas za poslušanje (sebe, drugih, zvokov, okolice). Pa vendar je ravno to dejanje, poslušanje, ki se morda zdi preprosto in nepomembno, to krhko dejanje, ki je v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji tako krhko, tisti potencial ranljivega, ki razpira razmislek o okolici in slišanih besedah na način in v času, ki jih je prek vizualnega vrednotenja težko dosežemo. Zato nocoj na Nočnem programu nacionalnega radia pripravljamo mali eksperiment – od 00.00 do 5.00 bomo z gosti in poslušalci, ob glasbi in odlomkih iz umetniških del, pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Gostje v studiu bodo psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajka Muršiča, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Veseli bomo tudi vaših zgodb in misli o umetnosti poslušanja in o tem, zakaj in kako jo gojiti. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans. ** O umetnosti poslušanja na Nočnem programu nacionalnega radia Živimo v svetu, usidranem v vizualni in multimedijski sceni. Glasnem, hitrem, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji. Kako v tem svetu preživi nekaj tako 'krhkega' kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Kako na nas delujejo dražljaji, ki jih prevaja zgolj slušno-emotivna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? In v čem je moč in čar radia kot medija, utemeljenega zgolj v zvoku? Zvok nas povezuje s svetom, in to povezavo spodbuja, uri. Zvočni signali imajo velik učinek na naš osrednji živčni sistem. Da bi razprli razmislek o pomenu slušno emotivnega kanala za razvoj posameznika, da bi skupaj premišljevali kako poslušamo in kaj umetnost poslušanja prinaša v naša življenja, v družbo, smo zasnovali dogodek, ki bo v dialog povezal strokovnjake z različnih področij, umetnike in širšo javnost. Ob glasbi in odlomkih iz umetniških del se bomo spraševali in raziskovali kako poslušamo, kaj nas zapelje kot poslušalca, da se prepustimo, vživimo, kateri mehanizmi pri poslušanju pogojujejo naše odzive, kako prostor poslušanja pogojuje dejanje poslušanja, pa tudi o tem kaj nam pomenijo zgodbe in zakaj jih poslušamo. Od psihologije do antropologije. Od filozofije do umetnosti. Od besede. Do izkušnje. Ob 00.00 se nam bodo v studiu ob 00.02 pridružili psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Skupaj s poslušalci bodo ob glasbi in odlomkih iz umetniških del pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Vezenino v katero so se ujeli tudi razmisleki številnih slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov z različnih področij. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


21.06.2021

Matej Prevc

V nocojšnji oddaji Nočni obisk boste lahko spoznali Mateja Prevca, magistra klasične filologije in navdušenca nad latinščino, ki ta mrtvi jezik na izviren način približuje mladim, pa tudi glasbenika, asistenta režiserja in še marsikaj. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.


Stran 40 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov