Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
Poklic gospe Mojce Korenjak se v javnosti bolj uveljavlja šele v zadnjem času. Je namreč tolmačka v slovenski znakovni jezik. Pravi, da morajo biti kretnje natančne. »Iz kretnje minister hitro nastane upokojenec, iz besede hvala – briga me, iz direktorja porednež. In seveda je lahko zabavno, kadar te besede nastopajo v stavku ena poleg druge; na primer upokojeni minister ali poreden direktor.« Mojca Korenjak bo z nami v noči s sobote na nedeljo. Ker je otrok gluhih staršev, jo znakovni jezik spremlja že od rojstva. Na Nočnem obisku bo govorila o svojem poklicu, družini, o svojih ljubeznih in strasteh. V studiu jo bo gostil voditelj Iztok Konc.
Nogometaš Matej Palčič se je v letošnji sezoni vrnil v Koper. 27-letni nogometaš iz Škofij ima za seboj igralske izkušnje iz Poljske in Moldavije, po odhodu iz Kopra pa je najprej zaigral za Maribor. Dobre nogometne predstave so Palčiču prinesle tudi reprezentančni status. Po igranju za praktično vse starostne kategorije reprezentance je pred tremi leti zaigral tudi za člansko selekcijo. Zaenkrat edini nastop je zabeležil ob domači zmagi z Malto. O njegovih začetkih, izkušnjah s tujino in pričakovanji v nogometni prihodnosti se bo s Palčičem pogovarjal Primož Čepar.
S pesmijo v srcu, predvsem pa v etru, se bomo z nočnim gostom potepali po zelenih livadah, se ozirali v njegovo glasbeno preteklost in preverili, kakšno tkanino so mu stkale nitke življenja na drugih področjih. Predvsem pa bomo ljubezni in sreči odprli radijske dveri in se skupaj z vami veselili novega dne. Besede napovedi tokratnega nočnega obiska so vzete iz nekaterih besedil pesmi, ki jih je prepeva Ivan Hudnik, ki ga je v goste povabila voditeljica Lucija Grm.
Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program bo vodil Teodor Bostič.
Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program pa bo vodil Teodor Bostič.
Ranerane je naslov pesniške zbirke, ki je pravkar izšla. Z njo nas objema nežno, čuteče, drzno, grobo, krvavo, iskreno. Z rdečo rano na sredini knjige in s QR kodami ob pesmih, ki popeljejo v spletni objem z drugimi umetnicami in umetniki, ki jih je povabila k sodelovanju, interpretiranju, razumevanju, doživljanju. Vsaka predstava – živa predstavitev zbirke je poroka. Vsakič nova nevesta v belem za en dan. Zbirka raste v prostor in čas in bo objela vse več ljudi. Igralka, pesnica, pevka Anja Novak - Anjuta bo nočna gostja Nade Vodušek.
Vlogerji. Influencerji. Besedi, ki narekujeta smernice in način življenja številnih. Ena prvih v Sloveniji, ki se je z vlogi z drobnimi nasveti za dekleta začela pojavljati na spletu, je bila Lea Filipovič. Vendar jo le malokdo pozna pod njenim pravim imenom. Lepa Afna je vzdevek, ki ji je prinesel prepoznavnost in danes več sto tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kakšne so prednosti in pasti takšne izpostavljenosti? Je biti vplivnež lahko tudi kariera? Vse to in še veliko več bo Leo Filipovič na klepetu spraševal Sandi Horvat.
Nov način življenja, v katerega nas je pahnil koronavirus, nam poskuša omiliti prijazno toplo septembrsko vreme. Tako kot spomladi, ko smo bili prisiljeni ugasniti svoje običajno življenje, zunaj pa so bili čudoviti sončni dnevi. Ampak človek je trdoživa zverina, mi se ne damo. Sploh pa ne nočni poslušalci. Povezujeta nas optimizem in odlična nočna družba. Med klepetom vam bo voditeljica Mojca (Blažej Cirej) prebrala tudi eno od groznih ljudskih pravljic, ki ji jih je poslal poslušalec Vilibald s Ptujske Gore.
Flavtistka Jasna Nadles je kot koncertantka in glasbena pedagoginja ponesla ime Slovenije v svet. Zaradi nje je po Evropi znano tudi mesto Piran, v katerem skupaj s programskim vodjo Milanom Vrsajkovom že 19 let neutrudno prireja Tartinijev festival. Nanj privablja izvajalce in poslušalce z vsega sveta. Na njegovem odru so se zvrstili nekateri najslavnejši glasbeniki, zlasti tisti, ki veljajo za največje specialiste v izvajanju baročne glasbe. In kljub izrednim zdravstvenim razmeram jim je uspelo prizorišča Tartinijevega festivala napolniti tudi letos, ko je bil festival še posebej bogat, saj je nosil pečat 250. obletnice smrti mojstra narodov. Iztekel pa se je prav pred nekaj dnevi. Z Jasno Nadles se bo pogovarjala Lea Hedžet.
Slovenijo je že v prejšnjem tisočletju osvojila najprej z metlo, nato so se ji pridružile lutke, čar gledaliških odrov uživa že od vsega začetka, v zadnjih 13 letih tudi kot stand-up komičarka. Filmska platna so ji blizu, je pa tudi prva trebuhogovorka v Sloveniji, ki se je predstavila tudi prek luže. Ribničanka z značilnim nasmehom, humorjem in pronicljivostjo. Gostja Lucije Grm v tokratnem nočne programu bo edinstvena – Lucija Čirovič. Pridružite se jima.
Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših evropskih saksofonistov, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Kakšna je bila njegova pot od pastirčka pa do profesorja za klasični saksofon, nam bo zaupal po polnoči. Eva Čeh iz Slovenske Bistrice dela kot "mlada profesionalka" v delegaciji EU v Argentini. V nadaljevanju noči bomo izvedeli, kakšno je tam življenje in kako je sploh pristala v Argentini. Kot spomin na to vroče poletje pa se bomo odpravili v gramoznico Zeleno jezero v občini Kidričevo, ki postaja priljubljena turistična točka krajanov in okoličanov.
Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših saksofonistov v evropskem prostoru, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Po polnoči bo z nami delil spomine na leta, ki so ga popeljala od pastirčka pa do priznanega glasbenega ustvarjalca. Eva Čeh je mlada profesionalka v delegaciji Evropske unije v Argentini, zaradi pandemije pa se je vrnila domov. V nadaljevanju noči boste slišali, da je bila njena pot domov zelo dolga in naporna. Pisatelj August Demšar je avtor več romanov, po katerih prav zdaj snemajo televizijsko serijo. Slišali boste nekaj utrinkov s snemanja in kratek pogovor z avtorjem.
Ko se sprehajamo kje čisto blizu ali pa blodimo po oddaljenih, samotnih travnikih in gozdovih, se nam niti ne sanja, koliko užitnih divjih rastlin nam maha v pozdrav. Po njegovi zaslugi jih vse bolj spoznavamo tudi drugi, z njim nabiramo rastline in izkušnje. Vodi nas po neznanih poteh, nam razlaga, pomaga, snuje recepte. Zraven posluša muziko. Veliko muzike, s katero se je včasih tudi sam ukvarjal, bodisi kot član različnih zasedb, bodisi kot pisec in urednik na radiu ali kot tisti, ki je k nam zanesel zlasti ameriški hardcore. Popotnik, ki je napisal že kar nekaj vrhunskih potopisov. Strasten pohodnik, ki bi zlahka preživel tudi zunaj urbane civilizacije. O vseh njegovih divjih ljubeznih se bo z Dariem Cortesejem pogovarjala Nada Vodušek.
To noč boste z voditeljem Juretom K. Čoklom v nočnem programu lahko analizirali letošnje poletje – kaj je prineslo dobrega in kaj slabega? Je bil vaš dopust drastično slabši od lanskega? Ste zanj porabili bone ali se niste dali motiti in ste odšli na dopust v tujino? Naj bo poletje prihodnje leto tako kot letošnje ali običajno? Dovolj vprašanj za pogovor v živo na telefonski številki 01/475 22 22.
Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.
Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.
V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.
V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.
Na nočni klepet prihaja Tamara Andrašič, ki že štiri leta živi v Izoli. Je pisateljica, predavateljica , vlogerka in amaterska slikarka, ki bo spregovorila tudi o logoterapiji. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov