Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
Nocoj se nam po polnoči pridruži ustanovitelj Zavoda 404, prvega mladinskega tehnološko-raziskovalnega centra v Sloveniji, Rok Capuder. Zavod je ustanovil z namenom, da mladim posreduje tehnične veščine in jih navduši za raziskovanje, znanost in podjetništvo. V družbi, ki se vedno bolj zanaša na tehnologijo, je presenetljivo, da se v poučevanju tehniki posveča vse manj pozornosti. V Zavodu 404 se zato trudijo, da bi vzgajali ustvarjalce, ne zgolj uporabnike tehnologije. Rok Capuder pravi, da če hočemo mlade navdušiti za inovacije in podjetništvo, jim moramo pokazati kaj zmorejo. Tako bodo pridobili zaupanje vase in zavest česa vse so zmožni. Mladim tako ponujajo mentorstvo in opremo za razvijanje lastnih tehnoloških inovacij, kot je na primer ojačevalec zvoka, pametni čebelji panj in različni roboti, ki so jih v njihovem raziskovalnem centru razvili dijaki z vse Slovenije. Z Rokom Capudrom se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Lea Ogrin.
Muzikal je glasbeno – gledališko – plesna zvrst, ki v zadnjem času velikokrat odmeva na slovenskih odrih. Nočni program Radia Slovenija bo z nedelje na ponedeljek gostil mladega, trenutno najbolj vročega pevca, plesalca, igralca … in še kaj – Luka Markusa Štajerja. Razpletali in zapletali se bomo v že številne zgodbe njegovega življenja, uživali v pesmih, ki si jih požvižgavamo, morda slišali kakšno novejšo – skratka – muzikal nekoč in predvsem danes. Pripravlja Lucija Grm.
Tokio, Boston, London, Berlin, Chicago in New York gostijo najprestižnejše tekaške dogodke – World marathon majors. Do zdaj jih je uradno preteklo tudi 13 Slovencev, med njimi tudi Matjaž Vrhunc. Tekač, ki je sodeloval tudi na vseh dosedanjih Ljubljanskih maratonih, se takoj po odtečenih kilometrih v Ljubljani ponovno odpravlja v New York. Še pred tem se bo ustavil na nočnem obisku.
Borut Merkelj iz Koprive ima nekaj več kot 100 drobnih in raznobarvnih ptičev, ki jim na Krasu pravijo kar ‘kanarini’, pa čeprav so med kanarčki tudi druge eksotične ptice. Z njimi gre na tekmovanja, a ne sam. V novogoriško Društvo za varstvo in vzgojo ptic so namreč včlanjeni kar štirje od šestih družinskih članov. Ker je pred člani društva pomembna novembrska Odprta razstava ptic, se bo Borutu na nočnem obisku pridružil predsednik društva, Matjaž Kogoj. O ne prav razširjenem hobiju, o vrstah ptic, sodelovanju na razstavah in družinski dinamiki, ki jo narekuje skrb za ptice, se bo z gostoma pogovarjala Janja Novoselc.
Današnji nočni obisk bo v potekal v pravem bojevniškem duhu; govora bo o potpludbah, silovitih udarcih, lepih dekletih kakor tudi o pravilnem odnosu do borilnih veščin in treniranju le teh. Na levi strani mikrofona bom Andrej Prezelj moj nasprotnik pa bo državni prvak v različnih borilnih disciplinah in trener ljubljanskega kluba borilnih veščin Fight Club Ljubljana, Sašo Weixler.
Ljubiteljico alternativne kulture in aktivistko Tanjo Cvitko, ki je dejavna na mnogih področjih, so Mariborčani v zadnjih letih najbolj spoznali po organizaciji kulturnih dogodkov in festivalov, ki opozarjajo na družbene težave.
Klavir je njegov svet, sodobna glasba pa tisto polje, na katerem največ in najraje ustvarja. Posnel je celoten opus del Erika Satija in dela mnogih drugih skladateljev 20. in 21. stoletja. Premierno je izvedel številne novitete slovenskih skladateljev, tudi Milka Lazarja. Pianista Bojana Goriška je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mateji Bobek je huda prometna nesreča pri 21-ih letih popolnoma spremenila življenje. Ob dolgotrajni rehabilitaciji jo je pot pripeljala do poglobljenega raziskovanja zvoka. Odkrila je, da lahko z njim vzpostavljamo notranje ravnovesje, ohranjamo zdravje, se bojujemo proti stresu in najdemo mir. Zadnja tri leta izvaja zvočne kopeli, nege ter meditacije s planetarnim in simfoničnim gongom, pojočimi himalajskimi skledami in kristalno liro. Več o vsem tem bo Mateja Bobek povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
»Pse učimo skupaj z lastniki. Pomemben del uspešnega šolanja je namreč tudi njihovo izobraževanje,« poudarja Igor Leban, predsednik Društva reševalnih psov Nova Gorica, ki je inštruktor za šolanje teh psov in z njimi nastopa tudi na tekmovanjih. V Volčji Dragi na Goriškem ima svojo pasjo šolo »Simply the dog«, s katero se posveča tudi individualnim uram skupaj z lastniki psov. O izkušnjah pri svojem delu, o reševanjih in tekmovanjih, bo Igor Leban pripovedoval na nočnem obisku. Gostil ga bo Sandi Škvarč.
Na nočni klepet prihaja Janez Čebulj, »sveže pečeni« upokojenec, do nedavnega pa skoraj trideset let producent programa TV Maribor. Sodeloval je pri številnih najodmevnejših domačih projektih, kot so obisk papeža Janeza Pavla II. in dalajlame, tekme lige prvakov, Festival Lent in koncerti glasbenih legend. Blizu pa mu je bil tudi radio. Sodeloval je pri ustvarjanju programa MM2 (zdaj Radio SI) in Radia Maribor. Ob družini, ki je vedno na prvem mestu, pa je njegova velika ljubezen glasba. Obiskal je številne koncerte doma in v tujini in tudi osebno srečal legendarne glasbenike in glasbene skupine. Med polnočjo in drugo bo spregovoril tudi o svojih hobijih in ljubeznih pa tudi različnih prigodah. Nočni program pripravlja Robert Zajšek, ki bo poskrbel tudi za izbor glasbe.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Še ni naslova je gledališki dogodek, ki ti vzame dih, te posrka vase in zapelje. In ti hočeš, želiš biti zapeljan. V to sladko-grenko, razposajeno-bridko usodno popotovanje, na katerega te odpelje režiser z ekipo Mladinskega gledališča in gostujočimi sodelavci. Predstava, v kateri preživiš ves dan in postaneš del nje. In ona tebe. Izhodišče procesa, ki je trajal 16 mesecev, je bil misteriozni in vznemirljivi lik Don Juana, njegov rezultat pa je osem ur materiala, ki so ga ustvarili in ga v predstavi združili z dramskim besedilom Simone Semenič. ki je nastajalo vzporedno. Vse to le so podatki, pomembni seveda. A tisto, kar se zgodi v deseturni predstavi, je skupinski proces, je gledališče vseh, tudi gledalcev. Zgodi se čudež. O njem se bo z režiserjem Tomijem Janežičem pogovarjala Nada Vodušek.
V goste prihaja zmagovalec 42. festivala Popevke 2018, Alex Volasko. Gledalce in poslušalce je prepričal s skladbo Če pomlad nikoli več ne pride. O čem pravzaprav prepeva mladi slovenski glasbenik, pevec in producent? Ni pa Popevka edini festival, na katerem je nastopil, zato ga bomo med drugim povprašali tudi o tem, kako se na tovrstne nastope pripravlja. Izdal je že dva albuma, zato nas bo zanimalo, ali se pripravlja že tretji. Vse to in še več v sproščenem klepetu z Alexom Volaskom, ki ga je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.
“Odkrivam meje lastnega sveta”, o odločitvi za večletno nomadsko življenje pravi nekdanja novinarka Tanja Cirman. Za globalno nomadstvo se je odločila, ko je gospodarska kriza odnesla tudi njeno delovno mesto. Iz Ljubljane je pred štirimi leti najprej odpotovala na vzhod, zatem pa tri leta odkrivala Južno Ameriko. V Gvatemali je učila angleščino, v Kolumbiji bivala v komuni, ki se bori proti gverili in državni paravojski, najdlje se je zadržala v Čilu. O odkrivanju lastnih in tujih mej, tudi o logiki kapitalizma, ki za seboj pušča ranjeno naravo in ljudi ter zgodah in nezgodah vagabvundskega življenja s Tanjo Cirman v noči na nedeljo. Vabljeni v našo družbo!
Na nočni obisk pride direktor koprskih zaporov Dušan Valentinčič, ki danes veliko bolj verjame v možnost spremembe vedenja pri človeku, kot je v to verjel na začetku svoje profesionalne poti, pred 35 leti. Dodaja tudi, da si družbe brez zapora še ne more predstavljati. K pogovoru ga je povabila Vesna Potočar Godnič, ki bo tudi sicer vaša nočna gostiteljica. Zakaj bo koncert koprske skupine Zmelkoow v ljubljanski Cvetličarni tak dogodek, da ga ne gre zamuditi, pa boste slišali iz prve roke … Druščino je pred mikrofon povabil glasbeni urednik, Armando Šturman.
V sredo je helikopter na sam vrh Slovenije pripeljal prenovljeni simbol Triglava, Aljažev stolp. Čez dva tedna naj bi na vrh piranske stolnice vrnili kip nadangela Mihaela. Odlično delo restavratorjev ustavlja zob časa, vendar ta kljub vsemu prej ali slej opravi svoje. Bi bilo bolje izvirnike razstaviti v muzejih in jih tam ohraniti za prihodnje rodove? Ali bi bili nadomestni, na pogled identični izdelki brez duše? Bi bilo zato doživetje ob ogledu angela oziroma obisku na vrhu Triglava manjše? Na drugi strani etra to noč vaša razmišljanja pričakuje voditelj Jure K. Čokl. Pokličite nas na telefonsko številko 01/475 22 22.
Profesor Aleš Arih je pogosto gost nočnih druženj, in to ne brez razloga. Njegov nemirni popotniški duh ga je letos skupaj s prijateljema popeljal v Namibijo, kjer je kot zgodovinar in geograf spoznaval to južnoafriško državo, lepo, a tudi nevarno. Predseduje Domovinskemu društvu generala Maistra Maribor in vodi projekt Rudolf Maister – znameniti Slovenec, ob tem pa ima še cel kup drugih aktivnosti. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tokrat bo nočni obisk potekal nekoliko drugače. Pogovarjali se bomo o – nočnem obisku oziroma bolj natančno, o nočnem programu. Ob 90 letnici radija boste na telefonski številki 01/475 22 22 ali preko družbenih omrežij to noč voditelju Juretu K. Čoklu lahko zaupali prav vse, kar si mislite o nočeh na nacionalnem radiu. Zanimivo bo – na tej ali oni strani radijskega etra …
Neveljaven email naslov