Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


20.12.2021

Andraž Mihelin

Vas zanima jadranje? Ste vedeli, da imamo v Sloveniji podjetje, ki proizvaja rekreativne jadrnice, konkurenčne na svetovnih trgih? Bi radi izvedeli kaj več o življenju na jadrnici in celo o prečkanju Atlantika z jadrnico? Z Andražem Mihelinom, soustanoviteljem in direktorjem podjetja Seascape ter prekaljenim jadralskim mačkom, se bom v tokratni oddaji Nočni obisk pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.


19.12.2021

Sašo Avsenik

Na nočni obisk prihaja Gorenjec, ki je star toliko kot je mlada slovenska država – 30 let. V Begunjah na Gorenjskem je kot predstavnik tretje generacije sledil glasbeni poti očeta ter velikega dedka. Že 11 let z ansamblom in novim pevcem razveseljuje staro in mlado, po Sloveniji in Evropi. Gost nočnega programa in voditelja Andreja Hoferja bo oče dveh deklic ter harmonikar Sašo Avsenik.


18.12.2021

Irena Dolinšek

Na nočni obisk prihaja Irena Dolinšek iz Portoroža. V zlatih letih portoroškega turizma je bila vodja prireditev, animatorka, pred tem turistična vodička. Danes, pravi, uživa v svobodi, ki jo je zaživela po upokojitvi. Še vedno je izjemno dejavna. Tudi v tem predprazničnem času otrokom in starejšim običajno prinaša dobro voljo s svojimi zgodbami, ki jih pripoveduje v kateri od vlog. Lahko je Rdeča vila, gusarka, Rosa Klemenetina. A ker pandemija tudi letos omejuje neposredne stike, je bolj aktivna na facebooku, kjer spremlja tudi stisko mladih, ki jo je zaradi omejevanja stikov prinaša pandemija.


17.12.2021

Maja Kumelj

Med študijem grafičnega oblikovanja se je odločila, da poskusi srečo kot vizažistka v New Yorku, meki modne industrije. Da je tam lahko živela, je pomagala v gostinstvu, posledično pa začela razmišljati o promociji slovenske kulinarike v ZDA in odprla svoje catering podjetje. Po sedmih letih se je vrnila v rodno Novo mesto, kjer zdaj Slovencem predstavlja eno od tradicionalnih ameriških dobrot: pite, tako sadne kot kremne. Maja Kumelj je s svojimi pitami osvojila že marsikaterega slovenskega sladkosneda, z nasveti in lastnimi izkušnjami pa pomaga tudi ostalim, ki bi želeli svoj kuharski hobi spremeniti v posel. Sladek in ameriško obarvan Nočni obisk Maje Kumelj bo gostila Andreja Čokl.


16.12.2021

Kakšna je vloga človeka med prazniki?

V nočnem programu bomo s sogovorniki odstirali duh časa in prostora in iskali odgovor na vprašanje, ali je vloga človeka ob praznikih drugačna kot sicer, zakaj ob koncu leta nekateri posamezniki tako radi delajo osebne zaključke? In kako je z novoletnimi zaobljubami? Se jim zavežemo ali vidimo 1. januar kot samo še en datum na koledarju, ki pomeni le nov dan in nam daje novo priložnost? V nočno družbo vabi voditeljica Helena Ajdnik.


15.12.2021

Mojca Žagar Karer

Ko se ob kakšni neznani strokovni besedi znajdete v zagati, je med tistimi, ki vam lahko pomaga. Raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodje Terminološke sekcije inštituta ne zanimajo le teoretični, temveč tudi praktični vidiki terminologije. Pojmi različnih strok so povezani z znanjem, saj o strokovnih stvareh ne moremo govoriti, če jih ne znamo ustrezno poimenovati, pravi. Kako v splošni javnosti razumemo in uporabljamo strokovne termine s področij kot so denimo gledališče, kriminalistika ali pa betonske konstrukcije? Kam lahko pokukamo, kadar naletimo na termin, ki nam ni domač? Včasih smo listali po debelih tiskanih slovarjih, danes jih imamo na voljo v spletni obliki. Kadar smo kljub slovarju še zmeraj v dvomih, pa se lahko obrnemo na spletno svetovalnico Terminologišče. Tudi tam nam bo priskočila na pomoč doktorica Mojca Žagar Karer. Seveda pa bo v nočnem pogovoru tekla beseda tudi o drugih stvareh, ki zanimajo našo gostjo. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.


13.12.2021

Robert Petan 13.12.

Na klepet prihaja Robert Petan. Po izidu albuma prvenca, ki je poslušalcem postregel z avtorskimi skladbami, simpatičnimi in duhovitimi besedili, se je mladi kantavtor podal in preizkusil še v igralskih vodah. Trenutno nastopa v stand-up komediji Zbogom korona, mi gremo na dopust. Kako se srečujeta in dopolnjujeta glasbeni in igralski svet? Na kakšen način tudi sam polni baterije, da lahko poslušalcem in gledalcem na dnevni bazi prinaša smeh, veselje in dobro voljo? Odgovore na ta in še druga vprašanja bo v sproščenem pogovoru Robert Petan zaupal Sandiju Horvatu.


12.12.2021

dr. Ana Rotter

V prvih minutah nedelje je dišalo po morju. V radijskem studiu se nam je pridružila dr. Ana Rotter, z Morske biološke postaje Piran, Nacionalnega inštituta za biologijo. Mikrobiologinja, ki je doktorirala iz statistike, nas je odpeljala v svet svojega dela in raziskovanja. Pripovedovala nam je o morski biotehnologiji in priložnostih, ki jih le-ta odpira za različne segmente našega življenja, o raznolikosti morskega ekosistema, meduzah in še čem. Dr. Ana Rotter je aktivna tudi na področju komunikacije znanosti in enakosti spolov v znanosti. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


11.12.2021

Jožko Čuk

Jožko Čuk je nekdanji direktor Saturnusa, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodnega gledališča Nova Gorica. To so funkcije, po katerih je najbolj znan. A njegovo delovanje in zanimanje ni omejeno samo na ozko gospodarsko področje. Spogledoval se je tudi s politiko, bil je državni svetnik in predsednik slovenskega Združenja za kakovost in odličnost. Po upokojitvi je naredil tečaj za turističnega vodnika in se specializiral za turistične jame. Pod okriljem civilne pobude si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Dutovelj. Za diplomo je naštudiral zavorne sisteme, za magisterij pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Spomni se, da je samo pri enem predmetu predelal 60 knjig s področja sociologije. Vse to in še marsikaj več je za nočni program povedal Jasni Preskar.


10.12.2021

Vlasta Nussdorfer

Na Nočni obisk prihaja gospa Vlasta Nussdorfer. Na prvi pogled njeno življenje teče povsem gladko in brez preprek. Bila je odlična učenka, študentka prava, okrožna, višja in državna tožilka. Je delavna, zagnana, odlikuje jo tudi velika organiziranost in čut za ljudi. Poznamo jo kot ustanoviteljico Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč; bila je tudi varuhinja človekovih pravic, zdaj pa je svetovalka v uradu predsednika republike. Vendar pa so bili tudi v življenju Vlaste Nussdorfer težki trenutki, ki pa je niso zlomili. Od kod ji moč, volja in življenjska energija, ki jo krasi?


09.12.2021

Marko Završnik

Na nočni obisk prihaja Marko Završnik, Mariborčan, po mnenju Gazele 2021 lastnik enega najhitreje rastočih podjetij za elektroniko v Sloveniji, ki se dobro zaveda, da sta znanje in motivacija zaposlenih največji kapital podjetja. Zaveda se, da je za uspeh potrebna unikatnost, fokus in cilj vodenja, kar ga je popeljalo tudi na mednarodne trge. Je navdušen nogometaš, družinski človek, gurman in popotnik, ki obožuje tople kraje. Nočni progam iz mariborskega studia pripravlja Robert Zajšek.


08.12.2021

Matej Grahek

Človek potrebuje malo, da je lahko srečen. Tako je prepričan Matej Grahek, akademski glasbenik flavtist, ki se je pred dvema letoma pridružil mednarodni posadki, s katero je na katamaranu prečkal Atlantski ocean. Na potovanju čez »veliko vodo« se lahko zgodi marsikaj, a vsaka pot se vedno začne in konča doma. O umetnosti potovanja, dogodivščinah in spoznanjih na poti bo Matej Grahek pripovedoval na tokratnem nočnem obisku v sredini noči.


06.12.2021

Édith Piaf v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja

V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja. Začeli bomo s šansoni, za katere je tako besedilo kot glasbo napisal Michel Emer, eden najpomembnejših Édithinih sodelavcev sploh. Poslušali bomo Édithine interpretacije pesmi, ki so nastale kot glasba za francoske filme prvega povojnega desetletja. In še nekaj odličnih realističnih šansonov iz 50-ih let bo na sporedu. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


05.12.2021

Jožef Bobovnik

Organizirane in strokovno vodene ture so najboljše zagotovilo za varno obiskovanje gorskega sveta. Še posebej, če se zanje obiskovalci tega više ležečega sveta odločijo v razmerah, za katere menijo, da jim lahko povzročajo težave. Zanje s svojimi aktivnostmi in znanji že več desetletij skrbijo prostovoljni vodniki Planinske Zveze Slovenije. V Nočnem obisku se nam je pridružil namestnik načelnika Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Jožef Bobovnik. Z njim smo govorili o pridobivanjih znanja in izkušenj z različnih področij planinstva in s kakšnimi dejavnostmi slovenska krovna planinska organizacija skuša – ob vedno večji popularizaciji planinstva – o pomenu teh znanj ozavestiti vse obiskovalce gora.


04.12.2021

Mateja Maretič

Namakanje v mrzli vodi je v zadnjem času postalo zelo priljubljeno. To predvsem opazimo na družbenih omrežjih, kjer se pogosto najde kdo, ki objavlja svoje ledene podvige. Morda si mislite, da je to modna muha ali nekakšna vragolija sodobnega časa, a pozitivni učinki na telo z namakanjem v mrzli vodi so znani že dolgo. Vsi, ki so naklonjeni tej kopeli oziroma metodi Wima Hofa, bi temu brez oklevanja pritrdili. Pravijo, da je to najboljši način za boj proti stresu, seveda, če ga izvajate na pravilen način. Mateja Maretič tehniko ledene kopeli izvaja že nekaj let. Učiteljica tehnike in gospodinjstva na OŠ Dušana Muniha Most na Soči se že dve leti potaplja v mrzlo vodo. Zapriseženo športnico je vedno gnala ta iskra po odkrivanju novega in drznega. Tako je spoznala ledeno zdravljenje. Kakšni so bili začetki, kako se spopada z vodo, ki ima komaj 3 stopinje in ali je po toliko kopanjih opazila spremembe? Na nočni obisk jo je povabil Boštjan Simčič.


03.12.2021

Noč šansonov: Šansoni Édith Piaf

V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v drugi polovici 40-ih let 20. stoletja. Najprej bodo na vrsti šansoni, ki jih je za Édith napisal besedilopisec Henri Contet, nato pesmi iz filma Étoile sans lumiere, pa šansoni, ki jih je pevka posnela z zasedbo Les compagnons de la chanson. Drugo uro noči bomo začeli s šansoni Michela Emerja in nadaljevali z nekaterimi, ki jih je napisala Édith Piaf sama. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


02.12.2021

Heliodor Cvetko

Na nočni obisk prihaja Heliodor Cvetko, psiholog, psihoterapevt in supervizor, dolgoletni vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Mariboru. Kakšni občutki ga prevevajo ob skorajšnji upokojitvi, potem ko je dolga desetletja kot strokovnjak pomagal reševati številne stiske v družinah, v pogovoru po polnoči. V nadaljevanju noči o težavah s pomanjkanjem kadra, s katerim se sooča naše gostinstvo, spomnili se bomo zgodovinarja, akademika dr. Jožeta Mlinariča, prehranska strokovnjakinja Marija Merlak pa bo svetovala o zmerni uporabi sladkorja v prehrani.


01.12.2021

Kako so se izoblikovali južnoslovanski jeziki?

V nocojšnji oddaji Sami naši vas pričakuje pogovor s profesorjem Matejem Šeklijem o tem, kdaj in kako so se izoblikovali južnoslovanski jeziki. Gostimo tudi pisatelja Đorđa Matića, ki je pred kratkim izdal svoj novi roman. Lahko slišite tudi pogovor z znanstveniki in zdravniki iz Kragujevca, ki so naredili obsežno raziskavo delta različice novega korona virusa. Opravljena je bila v Domu zdravja Kragujevac. V njej je sodelovalo več kot 145.000 pacientov.


01.12.2021

Sara Briški Cirman

13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer je našla drugačno svobodo – nastal je projekt Raiven. Sara Briški Cirman se zadnji dve leti spet vrača h klasiki – magistrica solopetja je med drugim nastopila z malteškim filharmoničnim orkestrom, v opereti Kandid, operi Seviljski brivec in prvi tamburaški operi na svetu Ambrož in Katarina. Njen navdih so živali, obožuje rože in globoko spoštuje Elzo Budau – verjetno ni bralke, ki je večkrat prebrala Ljubezen v F molu. S Saro Briški Cirman se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Darja Pograjc.


29.11.2021

Martin Golob

Ob izteku prve adventne nedelje bomo v studiu Prvega gostili duhovnika. Ne bo res tako resno kot je slišati, četudi svoj poklic opravlja z vso predanostjo in posvečenostjo. Martin Golob bo voditeljici Vesni Topolovec razkrival poti, ko so ga pripeljale do poklica duhovnika. Od raztrganih levisk, v katerih je prišel na škofijo, pa o cerkvenem sodišču, kjer se je skoraj znašel, ker je v videospotu ne čisto zares podelil zakrament poroke. Prisluhnite zelo posebnemu duhovniku ob skorajšnjem začetku veselega decembra, daril, luči in pričakovanj. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Vesna Topolovec.


Stran 33 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov