Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubitelji piva vseh dežel v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet domačega pivovarstva. Če so nekoč ljubitelji grenke peneče pijače obiskovali butične pivovarnice v želji okušanja kakovostnejšega in manj običajnega piva, ga zdaj zvarijo kar sami, doma. Tudi v Sloveniji se je varjenje domačega piva močno razvilo – na zadnjem tekmovanju v organizaciji Društva ljubiteljev domačega pivovarstva je bilo prijavljenih kar 90 različnih piv. Kako narediti domače pivo? Koliko vrst piva sploh poznamo? Kakšno opremo potrebujemo in kakšne so skrivnosti najboljših domačih pivovarjev, sta v nočnem obisku razložila člana Društva ljubiteljev domačega pivovarstva, Jernej Vrečar in Jure Vešligaj.
Ljubitelji piva vseh dežel v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet domačega pivovarstva. Če so nekoč ljubitelji grenke peneče pijače obiskovali butične pivovarnice v želji okušanja kakovostnejšega in manj običajnega piva, ga zdaj zvarijo kar sami, doma. Tudi v Sloveniji se je varjenje domačega piva močno razvilo – na zadnjem tekmovanju v organizaciji Društva ljubiteljev domačega pivovarstva je bilo prijavljenih kar 90 različnih piv. Kako narediti domače pivo? Koliko vrst piva sploh poznamo? Kakšno opremo potrebujemo in kakšne so skrivnosti najboljših domačih pivovarjev, sta v nočnem obisku razložila člana Društva ljubiteljev domačega pivovarstva, Jernej Vrečar in Jure Vešligaj.
Varjenje piva je v osnovnem pomenu enostavno
Samo varjenje piva, povesta, se v osnovi ne razlikuje veliko od kuhanja domače juhe. Najbolj pomemben dejavnik je čistoča. In tudi če smo popolni začetniki, bo rezultat s pomočjo ‘instant’ pripravkov za pivo spodbuden. In prijatelji zadovoljni. Pogosto potem vprašajo celo začetnike, ali bodo odprli svojo pivovarno, dodata. Vendar gre pri domačem pivovarstvu za varjenje za pivo doma, za lastne potrebe, torej ne v komercialne namene. Sicer vedno več ljudi doma vari svoje pivo, domače pivovarstvo doživlja pravo malo revolucijo. Iz malega raste veliko – nekaj članov društva je iz ljubiteljske dejavnosti razvilo butične pivovarne, na kar so zelo ponosni.
Kakšen je strošek varjenja piva doma?
Doma izdelano pivo je glede na stroške cenejše od kupljenega. A če upoštevamo nakup opreme, čas, ki ga porabimo za varjenje in energijo, je tako pivo za malenkost dražje. Vendar je tako pivo naše, povesta, je unikatno in je predvsem hobi – ta pa v svoji osnovi ne sme biti vezan na stroške, ampak na ljubiteljstvo. Osnovna oprema za varjenje piva stane od 60 do 100 EUR. Seveda več znanja pomeni večje potrebe, zato se strošek s časom lahko poveča.
Predhodno znanje za varjenje piva ni nujno potrebno
Predhodnega znanja za osnovni postopek varjenja piva ne potrebujemo, dovolj je, če se držimo navodil. Seveda je vsako znanje, ki nam postopek naredi bolj razumljiv, dobrodošlo. Za varjenje potrebujemo štedilnik, lonec za okoli 15 l tekočine, ekstrakt slada, vodo, sladkor in kvas. Posebna posoda ali fermentor, kjer pivo zori, mora biti natančno očiščena in zaprta, sicer pivo ne bo uspelo. Pomemben dejavnik je tudi temperatura, ki jo moramo ves čas nadzirati. Za kuhanje pivine domači pivovarji pogosto uporabijo prirejene pivske sode, kakršne na primer taborniki uporabljajo za kuhanje golaža. Vretje traja približno 14 dni, nato tekočino pretočimo v steklenice, kjer poteka drugi del vrenja, ki traja približno 14 dni. Da bi prvič okusili svoje domače pivo, moramo torej počakati približno en mesec.
Za pivski trebuh ni krivo samo pivo!
Ali od piva raste trebuh? Jure in Jernej pravita, da bi bilo krivično za to kriviti zgolj pivo. Seveda pa vpliva na to – vsebuje kalorije, napihuje želodec zaradi karboniziranja, vsebuje tudi CO2. Ljudje ob pivu običajno tudi jedo – zato je včasih razlog za kilogram ali dva preveč bolj v hrani, postreženi ob pivu kot pa v pivu samem. A v pravi meri in z občutkom se to ne bo zgodilo. Tudi to je čar domačega pivovarstva – pivo zvarimo sami, zato ga spoštujemo in ni predmet brezglavega pitja, saj naslednji dan v tem primeru ne bomo vedeli niti tega, kaj smo popili. To pa si pravi ljubitelj ne bi nikoli privoščil.
Več o društvu najdete tukaj!
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ljubitelji piva vseh dežel v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet domačega pivovarstva. Če so nekoč ljubitelji grenke peneče pijače obiskovali butične pivovarnice v želji okušanja kakovostnejšega in manj običajnega piva, ga zdaj zvarijo kar sami, doma. Tudi v Sloveniji se je varjenje domačega piva močno razvilo – na zadnjem tekmovanju v organizaciji Društva ljubiteljev domačega pivovarstva je bilo prijavljenih kar 90 različnih piv. Kako narediti domače pivo? Koliko vrst piva sploh poznamo? Kakšno opremo potrebujemo in kakšne so skrivnosti najboljših domačih pivovarjev, sta v nočnem obisku razložila člana Društva ljubiteljev domačega pivovarstva, Jernej Vrečar in Jure Vešligaj.
Ljubitelji piva vseh dežel v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet domačega pivovarstva. Če so nekoč ljubitelji grenke peneče pijače obiskovali butične pivovarnice v želji okušanja kakovostnejšega in manj običajnega piva, ga zdaj zvarijo kar sami, doma. Tudi v Sloveniji se je varjenje domačega piva močno razvilo – na zadnjem tekmovanju v organizaciji Društva ljubiteljev domačega pivovarstva je bilo prijavljenih kar 90 različnih piv. Kako narediti domače pivo? Koliko vrst piva sploh poznamo? Kakšno opremo potrebujemo in kakšne so skrivnosti najboljših domačih pivovarjev, sta v nočnem obisku razložila člana Društva ljubiteljev domačega pivovarstva, Jernej Vrečar in Jure Vešligaj.
Varjenje piva je v osnovnem pomenu enostavno
Samo varjenje piva, povesta, se v osnovi ne razlikuje veliko od kuhanja domače juhe. Najbolj pomemben dejavnik je čistoča. In tudi če smo popolni začetniki, bo rezultat s pomočjo ‘instant’ pripravkov za pivo spodbuden. In prijatelji zadovoljni. Pogosto potem vprašajo celo začetnike, ali bodo odprli svojo pivovarno, dodata. Vendar gre pri domačem pivovarstvu za varjenje za pivo doma, za lastne potrebe, torej ne v komercialne namene. Sicer vedno več ljudi doma vari svoje pivo, domače pivovarstvo doživlja pravo malo revolucijo. Iz malega raste veliko – nekaj članov društva je iz ljubiteljske dejavnosti razvilo butične pivovarne, na kar so zelo ponosni.
Kakšen je strošek varjenja piva doma?
Doma izdelano pivo je glede na stroške cenejše od kupljenega. A če upoštevamo nakup opreme, čas, ki ga porabimo za varjenje in energijo, je tako pivo za malenkost dražje. Vendar je tako pivo naše, povesta, je unikatno in je predvsem hobi – ta pa v svoji osnovi ne sme biti vezan na stroške, ampak na ljubiteljstvo. Osnovna oprema za varjenje piva stane od 60 do 100 EUR. Seveda več znanja pomeni večje potrebe, zato se strošek s časom lahko poveča.
Predhodno znanje za varjenje piva ni nujno potrebno
Predhodnega znanja za osnovni postopek varjenja piva ne potrebujemo, dovolj je, če se držimo navodil. Seveda je vsako znanje, ki nam postopek naredi bolj razumljiv, dobrodošlo. Za varjenje potrebujemo štedilnik, lonec za okoli 15 l tekočine, ekstrakt slada, vodo, sladkor in kvas. Posebna posoda ali fermentor, kjer pivo zori, mora biti natančno očiščena in zaprta, sicer pivo ne bo uspelo. Pomemben dejavnik je tudi temperatura, ki jo moramo ves čas nadzirati. Za kuhanje pivine domači pivovarji pogosto uporabijo prirejene pivske sode, kakršne na primer taborniki uporabljajo za kuhanje golaža. Vretje traja približno 14 dni, nato tekočino pretočimo v steklenice, kjer poteka drugi del vrenja, ki traja približno 14 dni. Da bi prvič okusili svoje domače pivo, moramo torej počakati približno en mesec.
Za pivski trebuh ni krivo samo pivo!
Ali od piva raste trebuh? Jure in Jernej pravita, da bi bilo krivično za to kriviti zgolj pivo. Seveda pa vpliva na to – vsebuje kalorije, napihuje želodec zaradi karboniziranja, vsebuje tudi CO2. Ljudje ob pivu običajno tudi jedo – zato je včasih razlog za kilogram ali dva preveč bolj v hrani, postreženi ob pivu kot pa v pivu samem. A v pravi meri in z občutkom se to ne bo zgodilo. Tudi to je čar domačega pivovarstva – pivo zvarimo sami, zato ga spoštujemo in ni predmet brezglavega pitja, saj naslednji dan v tem primeru ne bomo vedeli niti tega, kaj smo popili. To pa si pravi ljubitelj ne bi nikoli privoščil.
Več o društvu najdete tukaj!
Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot njegovi ostali zamejski kolegi. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič na nočnem obisku sprehodil z Boštjanom Simčičem.
Nočni program bomo polnili z glasbo - jazzom, gospelom, popevkami, glasbo iz gledališč in muzikalov, sinhronizacijami risanih filmov, plesom, standardnimi in latinskomeriškimi plesi, pedagoškim delom, muzikoloigijo, učenjem petja in še mnogočem. Na nočni obisk je Lucija Grm povabila vsestransko umetnico Leo Bartho Pesek.
Gledališki in filmski igralec Bojan Maroševič je Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor zvest že 24 let. Kot mladenič nas je navdušil v Hladnikovem Sončnem kriku in zanj prejel nagrado za najboljšega mladega igralca. Rojen Jeseničah se v Mariboru zelo dobro počuti, v času zaprtja kulturnih ustanov pa je našel čas za branje, poslušanje klasične glasbe in za pripravo nove monodrame. Vsestranski igralec je zelo dejaven tudi zunaj gledališča, v pogovoru po polnoči pa bomo skupaj prehodili njegovo poklicno pot.
Nocoj bomo v oddaji Sami naši govorili o novem, poostrenemu zakonu o tujcih, ter o omejevanju prehoda državnih mej, kateri najbolj pogosto prizadene prav priseljence iz nekdanje skupne države. Zaradi izjav politikov, ki prav priseljence krivijo za poostritev ukrepov, so delavci iz nekdanje Jugoslavije dodatno izpostavljeni diskriminaciji in sovražnem govoru.
Zgodbe pripoveduje skozi likovno govorico. Njene ilustracije nas nagovarjajo s časopisnih strani kot vizualni politični komentarji vsakdana. Spretna je tudi z besedami, ki jih prepleta s podobami. Lani je izšel njen risoroman Adna, nadaljevanje kratke zgodbe Pismo Adni, v katerem begunska deklica, ki je medetem zraska v dekle, dobi svoj glas.V avtobiografskem romanu Balkanalije je pred leti izrisala svoje odraščanje znotraj migrantske delavske družine v času tranzicije. Z ilustracijami je obogatila številne knjige, mnoge je tudi oblikovala. Samiro Kentrić je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Gostja nocojšnje oddaje Nočni obisk bo igralka Nataša Burger. O njeni življenjski poti, razpeti med Ljubljano in Prago, in njenem pogledu na igro in igralski poklic se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Tako nekoč kot danes je vtkana v veselje slavja in v žalost pogrebnega rituala, v življenje … beseda, ki je peta. Petje. O tem kaj dobrega nam prinaša v krogotok našega življenja nocoj z gosti: psihologinjo psihoterapevtko Katarino Kompan Erzar, psihiatrom in psihoterapevtom Miranom Možino in nevropediatrom, primarijem Igorjem Mihaelom Ravnikom. Pogovor bo vodila Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Naš gost bo tokrat mladi primorski skladatelj in priljubljeni glasbeni pedagog Matej Bonin, nekdaj dijak Umetniške gimnazije v Kopru, še pred kratkim izjemno uspešen, večkrat mednarodno nagrajen študent Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je ob koncu leta opozoril nase kot dobitnik pomembnega priznanja Univerze v Ljubljani, zdaj že kot docent, za izjemne dosežke na pedagoškem, raziskovalnem in umetniškem področju. Prislužil si ga je tudi kot koordinator pomembnega čezmejnega projekta treh glasbenih akademij (ljubljanske, dunajske in tržaškega konservatorija), "Swing", s katerim razvijajo programe za kakovosten pouk glasbe na daljavo, ki je v tem Corona času še kako aktualen. Je pa ta čas epidemije nekoliko zaustavil enega njegovih zadnjih skladateljskih projektov, "Gimnastika ne/smisla 2", ki je pred dobrim mesecem doživel zelo uspešen krst na spletu, a žal še ni doživel izvedbe pred občinstvom, ki je bila planirala - ne, ni šala - prav 1. aprila. Matjea Bonina bo v Nočni program Radia Slovenija povabila Lea Hedžet.
Najprej se je rodil, kar je lepo dejstvo, glede na to, kaj vse je nočni gost ponudil občestvu. Pronicljiv filmski, gledališki in televizijski igralec, glasbenik, režiser, pisec pesmi, voditelj, direktor, knjižničar, učitelj, lesar in tabornik Gojmir Lešnjak - Gojc, čigar život je rokenrol, bo tokrat pa čisto zares gost nočnega programa. Z voditeljico Lucijo Grm bosta prerešetala Gojčevo ustvarjalno pot seveda z veliko njegove dobre glasbe.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili štajerskega pevca, klaviaturista in skladatelja Žana Hauptmana, ki je pred kratkim na prvencu Finished, not perfect ponudil izbor avtorskih skladb z vplivi soula in jazza. Tudi sicer pa bo noč polna dobre glasbe in zanimivih zgodb iz sedanjosti in preteklosti.
Trenutno končuje študij violončela v Gradcu, s svojim instrumentom pa potuje po različnih glasbenih poljih. Klasika, seveda, a tudi jazz, improvizacija, sodobna in ljudska glasba. Radovednost in ljubezen ga vodita skozi raziskovanje in odkrivanje neskončnih možnosti instrumenta, ki jih udejanja v različnih zasedbah. Dva odmevna tria sta nastala med študijem v Gradcu. Trio Tempestoso je leta 2019 na tekmovanju Borisa Pergamenščikova v Berlinu, enem najprestižnejših tekmovanj pometel s konkurenco. Koncertu, ki so ga letos marca izvedli v ciklu Glasbene mladine Slovenije GM oder, lahko poslušate v arhivu tretjega programa našega radia. Trio Lumi pa je, kot pravijo sami, skupina treh prijateljev, ki jih povezuje skupna ljubezen do igranja ljudske glasbe. Januarja so izdali album Tere Tere, na katerem zvenijo sveže priredbe ljudskih pesmi in njihove lastne skladbe. Z Urbanom Megušarjem potujemo skozi lepe godbe in njihove zgodbe. Z voditeljico Nado Vodušek pred mikrofonom.
Pa smo spet tam! Ko smo že upali na sladke trenutke svobode, smo se spet znašli v kletki. Spet smo odvisni od svojega notranjega razpoloženja, koliko znamo biti sami s sabo. Da ne boste preveč sami v pozni nočni uri, vas prijateljica Mojca Blažej Cirej vabi na klepet po telefonu. In veste kaj? Teh sedem dni do junija bomo pa že stisnili!
Klara Otorepec, po izobrazbi diplomirana socialna pedagoginja, je novinarka, radijska tehnica in publicistka. Od l. 2014 je sourednica prve feministične radijske oddaje v Sloveniji, Sektorja Ž na Radiu Študent in voditeljica oddaje Kafe sa šlagom. Vodi tudi seminar, ki je namenjen obravnavi klasičnih feminističnih del ter predavanjem o sodobnih oblikah delovanja patriarhalne oblasti in ključnih problemov za feminizem danes. Do nedavnega je sodelovala pri kulturnem društvu prostoRož, ki se ukvarja z vprašanji javnega urbanega prostora. Pravi, da jo v tem kontekstu zanima položaj žensk v arhitekturi in javnem prostoru. Udejstvuje pa se tudi na literarnem področju ter kot piska člankov in recenzentka. Pred mikrofon jo je povabila Martina Tita Mayer.
Gostja tokratnega nočnega programa iz studia Radia Koper bo magistrica psigolije Barbara Čibej Žagar. Profesorica psihologije na srednji šoli, psihoterapevtka, sicer pa vodja enote za psihološko pomoč v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Osrednji pogovor se bo vrtel prav o tem podorčju, kjer psihologi pomagajo reševalcem po težjih in stresnih intervencijah, da predelagjo travmatične situacije. Ob tem pa tudi o težavah, s katerimi se srečujemo v že več kot leto trajajočem soočanju s pandemijo Corona Virusa. K poslušanju nočnega programa vabi INgrid Kašca Bucik.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nočni gost bo Oliver Tič. Konjičan, ki je pred leti začutil, da mu telo in duha ubija enoličnost vsakdana. Od leta 2013, ko se je podal na pot iskanja meja svoje osebnosti in postal Oli Walker, ima v nogah na tisoče kilometrov. Oktobra 2018 se je odpravil na življenjsko preizkušnjo – od juga Argentine do severa Aljaske. Seveda je bil zaradi razmer tudi on primoran malce spremeniti načrte. Po letu dni čakanja in trenutkov, ki jih je večinoma namenil delu – da si za nadaljevanje poti prihrani čim več denarja – se kmalu vrača v kolumbijski Cali. Tam ga v pasjem hotelu nestrpno čaka psička Carlitos, ki jo je rešil nepredvidljivih in nevarnih ulic Kolumbije. Čez dober teden dni bosta skupaj nadaljevala pot proti Aljaski.
Nocoj bomo v oddaji Sami naši ob zgodbi pesnika Dejana Kobana obiskali hrvaški otok Mljet. Pogovarjali se bomo tudi o arhitektonski uspešnici, ljubljanskem islamskem kulturnem centru, za katerega so arhitekti Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christophe Riss lani dobili Plečnikovo nagrado, pred kratkim pa še eno pomembno mednarodno priznanje.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V prvih minutah ponedeljka se bomo veliko potepali in pokukali v panogo, ki je v zadnjem letu - obstala. Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, gostujoča profesorica na več kot tridesetih univerzah po svetu, raziskovalka, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja na področju turizma. Seveda ne bomo mogli mimo vprašanja, kako je v turizem, na vseh nivojih, zarezalo zadnje leto, pogovarjali se bomo o trajnostnem turizmu, o razvoju, prihodnosti in pa o njenih potovanjih - tistih z nahrbtnikom, ki odkrivajo neznane kotičke, in tistih, ki človeka peljejo po življenjski in delovni poti. Prof. dr. Ljubico Knežević Cvelbar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Matej Grahek je akademski glasbenik, soloflavtist Orkestra Slovenske filharmonije in velik ljubitelj jadranja, morja in narave na splošno. Lani se je z 8-člansko odpravo na katamaranu odpravil čez Atlantski ocean. Svoje izkušnje pa se je v obliki potopisa Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu odločil deliti tudi s širšo javnostjo. V knjigi bralca popelje v notranji svet doživljanja, spraševanja o sebi in družini, hkrati pa z opisi odnosov med posadko riše lok človeškega sobivanja in spreminjanja na tako majhnem prostoru, kot je katamaran. Kaj vse se je dogajalo na 23-dnevni odpravi? Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Neveljaven email naslov