Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Kako pogosto se pogovarjate o denarju? Verjetno precej redko, kljub temu da o njem veliko razmišljate. Raziskava, ki so jo opravili v Združenih državah Amerike, kaže, da se raje kot o denarju, pogovarjamo o smrti, ki sicer velja za tabu temo. Katja Z. Istenič, psihologinja in avtorica knjige Skrita uganka denarja, pravi, da odnos Slovencev do denarja ni najboljši. O ravnanju z denarjem se ne poučimo, zato se pogosto zgodi, da z njim ravnamo tako kakor naši starši. Kako spremeniti svoj odnos do denarja, bo v Nočnem obisku razložila Katja Z. Istenič. Na pogovor jo je povabila Darja Pograjc.
V Ljubljani smo okrasili mesto in prižgali lučke, drugod najbrž tudi. V vznemirljivih in hladnejših dneh, ki prihajajo, se bo zabavna družba kar prilegla. Zato vas voditeljica Mojca vabi, da pripravite kakšno šalo in jo, ko ura odbije polnoč, pokličete.
Gostja nočnega obiska bo slovenistka in italijanistka Jasna Čebron. Južnoprimorski ljubitelji književnosti jo poznajo kot voditeljico pogovorov o branju, ki posebno skrb posveča pretoku, stikom in prepletanju književnosti v večkulturni Istri. O pomenu njenega delovanja na področju poučevanja slovenskega jezika in književnosti ter spodbujanja branja in poznavanja pisane besede priča tudi dejstvo, da je letos postala častna članica Slavističnega društva Slovenije. Z njo se bo pogovarjala Breda Biščak.
Njegov prvi film pripoveduje o filmu. O montaži, o zvoku. O prijateljstvu. O manipulaciji. Dragocen dokument generacije mladih iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po desetletjih znova na ogled na pravkar končanem Liffu, na katerem je bil prikazan tudi Damjanov zadnji film. Od Usodnega telefona do Nočnega življenja so se odvrtela tri desetletja in veliko filmskih rol. Veliko je tem za nočni pogovor – filmskih in tistih, ki to še niso, pa bi lahko postale. Ali pa tudi ne. Režiser in scenarist Damjan Kozole bo nočni gost Nade Vodušek.
Gostili bomo arheologinjo in muzejsko svetovalko, dolgoletno direktorico Pokrajinskega muzeja Celje ter Valvasorjevo nagrajenko 2015 Darjo Pirkmajer. Velik del svojega dela je posvetila arheološkemu najdišč Rifnik pri Šentjurju, ki ga je v celoti restavrirala. Zelo odmevna so bila njena odkritja in kasneje razstava o dediščini Keltov na Slovenskem. V pogovoru s Teodorjem Bostičem nas bo vodila po arheoloških izkopavanjih in pripovedovala zanimive zgodbe o svojem bogatem strokovnem delu.
Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).
Energična, nasmejana in nalezljivo optimistična. Takšen je naš prvi vtis o Sanji Pavlin Zakovšek, ki jo boste v noči z nedelje na ponedeljek lahko spoznali tudi vi. Gospa Sanja je delovna terapevtka in močan člen projekta A-Qu-A, ki v Ljubljani nudi pomoč na domu. Veliko starejših, bolnikov in invalidov si namreč želi, da bi čim dlje ohranili samostojnost in živeli v domačem okolju. Kako jim pri tem pomaga Sanja Pavlin Zakovšek; kakšen je njen delovni dan; s katerimi izzivi se srečuje; pa tudi kdo in kaj jo razveseljuje v prostem času, bo nocoj po polnoči razkrila v pogovoru z Iztokom Kôncem.
Svetovalka za dojenje je mati, ki ima izkušnjo z dojenjem in pomaga drugi materi pri vprašanjih in težavah v zvezi z dojenjem. To delo prostovoljno opravlja tudi novinarka in urednica, magistrica ekonomskih znanosti, doktorska študentka in raziskovalka antropoloških vzorcev prehranjevanja otrok, članica mednarodne zveze za dojenje La Leche League International in mati štirih otrok, Mojca Vozel. Na podlagi njene poglobljene svetovalne prakse ter povezovanja s slovenskimi starši, je nastal priročnik Želim dojiti, kjer je zbrala 100 najpogostejših vprašanj in odgovorov o dojenju. Mojca Vozelj bo gostja Enise Brizani po polnoči.
Gostja tokratnega nočnega programa bo Zarja Kambič, mlada novinarka, ki pa se je pred tremi leti odločila združiti veselje do poročanja in potovanj. Z enosmerno letalsko karto se je sama odpravila na drugi konec sveta. Ni vedela kam jo bo ta pot pripeljala in koliko časa bo minilo, preden bo spet videla družino in prijatelje. Že takrat pa ji je bilo jasno, da Nova Zelandija skoraj zagotovo ne bo njena zadnja postaja. Hodila je po ledenikih, vulkanih, fjordih, skakala je iz letal, v naravi se je učila preživetja, preplezala številne gore, v naravnem okolju opazovala pingvine, tjulne, ptice, se potapljala in plavala z delfini in kiti, se družila in delala kot prostovoljka z različnimi ljudstvi v različnih državah Oceanije, delala intervjuje ter s kamero in fotoaparatom beležila zanimive zgodbe. V Sloveniji bo le še do konca leta. Nato se odpravlja naprej. Najprej v JV Azijo in potem, kdo ve vse še kam. K poslušanju nočnega programa vas tokrat vabi Mateja Brežan.
Popotnica, pisateljica, nutricionistka in še kaj - vse to je Maja Novak - Mayita, ki dela na prestižnih zasebnih jahtah in skrbi za dobro počutje petičnih gostov z vsega sveta. Tudi kraljeve družine in Mc Hammerja. Kako jo je pot zanesla v tujino in zakaj je, kot pravi sama, 70% srečna, je v nočnem pogovoru zaupala voditelju Juretu K. Čoklu.
O Romih v Sloveniji vemo veliko, a še vedno premalo. Tudi o romskih naseljih. Romska naselja v Sloveniji soustvarjajo slovensko kulturno krajino, a hkrati v nekaterih okoljih predstavljajo specifičen prostorski in socialni izziv. Z izzivi, kako izboljšati razmere v romskih naseljih, se soočajo tudi pri Uradi vlade RS za narodnosti v sklopu projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome, ki ga podpira Evropska unija. Več o tem se bo Sandi Horvat po polnoči pogovarjal z višjo svetovalko na Uradu vlade RS za narodnosti, Majo Mamlič.
Rada ima naravo – še posebno morje, rada ima živali – še posebno pse in rada ima umetnost – še posebno gledališko. In predvsem glasbo. A naj bo Zorica, Ingrid ali Liza, asistentka režije, pevka ali igralka - Alenka Kozolc Gregurić je vedno nasmejana in tako polna pozitivne energije, da bi jo lahko prodajala. Deležni je boste v nocojšnjem nočnem programu, ko bo voditeljici Lucij Grm morda razkrila še kakšno skrivnost.
Nočni gost Marko Berkopec se je odločil za študij dentalne medicine iz gole radovednosti. Spoznal je, da pri tem pridejo prav njegove ročne, kiparske sposobnosti in natančnost. Danes je zobozdravnik, ki izredno rad opravlja svoj poklic, sebi in drugim pa brez zadržkov prizna, da v stroki ne ve in ne zna vsega in se zato z veseljem še vedno vsak dan uči. Razveseljuje in osrečuje ga nasmeh drugih, še posebno takrat, ko ga pomaga soustvariti sam. Marka Berkopca, dr. dent. med. je na nočni obisk povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Če boste konec tedna pogledali v nebo, boste opazili, da je Luna videti večja kot po navadi. Superluna, ki je svetlejša kot običajna polna luna, je edinstven nebesni pojav. Polna luna se takrat najbolj približa Zemlji, tokratna pa ne bo le največja v tem letu, ampak v 21. stoletju. Podrobnosti o tem pojavu nam bo zaupal ljubiteljski meteorolog in astronom dr. Jure Atanackov. Pri meteorologiji ga zanima predvsem lov na nevihte. O tem, kako je sodeloval tudi pri opazovanjih izjemnih dogodkov, kot je bil meteorski dež Leonidov leta 2001, se bo z gostom nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.
Doris Orel je bila kar 17 let ravnateljica Osnovne šole Dutovlje. Na prvi letošnji šolski dan je stopila na novo pot – pot upokojenke. Pravi, da se je nanjo dobro pripravila in da ji po več kot 40 letih ni bilo težko ostati doma. Tik pred upokojitvijo je za svoje delo prejela nagrado občine Sežana, za katero pravi, da je bila kot češnja na torti. Kako se je privadila na novi življenjski ritem, kaj počne, kakšne izzive je kot ravnateljica pustila svojemu nasledniku in kako je krmarila v odnosih z učitelji, starši in učenci, jo bo med drugim vprašala tokratna voditeljica nočnega programa, Janja Novoselc.
Konec preteklega meseca smo s posebno oddajo Studio ob sedemnajstih zabeležili dan radia. Radio, ki ga poslušate, izhaja iz bogate tradicije, ki se začenja z 28. oktobrom leta 1928. Takrat je namreč Radio Ljubljana začel z rednim oddajanjem. Kaj počnemo na 1. programu? Kakšne oddaje pripravljamo in kako poteka naše delo, boste slišali po polnoči. Po eni uri pa vas bomo prosili za vaša mnenja o programu.
Na obisk v nočni program prihaja Luz Soto Bravo, Perujka, ki živi svoje sanje. Z možem in sinom, jih namreč uresničuje v Kunovi v Slovenskih goricah. Ustvarila sta prav posebno domovanje – Center Pachamama, ekološko kmetijo, harmoničnega bivanja, neskončne ustvarjalnosti in miru. Prisluhnite zanimivi zgodbi nekaj minut po polnoči. V nadaljevanju noči pa se lahko pridružite popotovanju vokalne zasedbe La Vita, ki jo sestavlja 27 medicinskih sester, članic Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor. Vabljeni k poslušanju. Vaša nočna voditeljica bo Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V oddaji Nočni obisk se nam bo v noči z nedelje na ponedeljek pridružil del ekipe Zavoda za sodobno umetniško prakso in teorijo 0.1. Predstavljajo se s plesno predstavo priznanega koreografa in plesalca Jerneja Bizjaka V objemu sprožilca ali pot do točke nič. Predstava se ukvarja s sodobnimi psihozami 21. Stoletja, ki so posledica anksioznosti časa v katerem živimo. Pogosto je ubesedovanje teh psihoz problematično, zato so se dramaturginja Sara Živkovič, filozofinja Magdalena Germek in plesalec in koreograf Jernej Bizjak odločili, da bodo znotraj uprizoritve poskusili vzpostaviti nov jezik gibalnega slovarja, s katerim lahko rušimo zidove tematike o kateri ne želimo ali ne zmoremo spregovoriti. Z duševnimi stiskami se sooča vedno več ljudi in prav je, da na to golo dejstvo reagira tudi umetnost. Prisluhnite mladim, ki si ne zatiskajo oči pred realnostjo našega časa, malo po polnoči.
Prvo novembrsko nedeljo začenjamo z mladimi in njihovimi težavami pri iskanju zaposlitve. Mladi se pogosto srečujejo z negotovimi oblikami dela, kratkoročnimi pogodbami in prisilnimi samozaposlitvami. Vlada je že pred dvema letoma z namenom izboljšanja položaja mladih na trgu dela potrdila izvedbeni načrt Jamstva za mlade, vendar ti še vedno niso seznanjeni z ukrepi, s katerimi lahko hitreje in lažje pridejo do zaposlitve. Prav zato je nastal projekt “Junaki zaposlitve”. Podrobneje ga bosta predstavili Tea Jarc iz sindikata Mladi plus in Maja Hostnik iz nevladne organizacije Mreža mama, ki se bosta pridružili voditelju Juretu Čepinu kmalu po polnoči.
Neveljaven email naslov