Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Gostja v nočnem programu bo Nataša Segulin, nekdanja novinarka in urednica TV Koper, ki je po upokojitvi našla novo strast v potovanjih in fotografiranju. Pripravila je že več razstav, z naslednjo, ki bo marca, se bo predstavila v ljubljanskem Cankarjevem domu. V pogovoru z voditeljem, Sandijem Škvarčem, se bosta dotaknila tudi dolgoletnega dela na televiziji.
V tokratnem nočnem obisku bodo v ospredju natančnost, zbranost in mirni živci. Govor bo namreč o pikadu, športu, ki se ga pogosto drži pridevnik ‘gostilniški’. Da je ta oznaka neupravičena in da gre pri pikadu za resno športno panogo, med drugim dokazujejo številni slovenski uspehi v zadnjem desetletju, tako na klubski kot tudi na reprezentančni ravni. Več o priljubljenosti pikada pri nas, dosežkih naših tekmovalcev na mednarodnih tekmovanjih in zanimanju za pikado med mladimi, bo Juretu Čepinu povedal predsednik pikado zveze Slovenije Jože Grantaša. Pričnemo nekaj minut po polnoči.
Bojan Maroševič je priznan gledališki in filmski igralec, ima pa še eno čudovito poslanstvo – kot uradni promotor knjige (psi) nadaljuje poslanstvo avtorja, ki je lani izgubil bitko s hudo boleznijo. Vse, kar je povezano s to knjigo, je zanj nekaj posebnega, tako kot je posebna tudi vsebina in bi jo težko primerjali s čimer koli, kar ste prebrali doslej. O avtorju, ki je dolgo ostal anonimen, o njenem nastajanju in o tem, komu je namenjena, v pogovoru Darinke Čobec z gostom med polnočjo in drugo uro.
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na prehodu iz starega v novo leto si radi postavimo katero od novoletnih zaobljub, s katero želimo izboljšati kakovost svojega vsakdana. Ene bolj pogostih zaobljub so, da bomo v novem letu shujšali, prenehali kaditi in se pričeli zdravo prehranjevati. Nekaj nasvetov kako vztrajati pri doseganju svojih ciljev, bo s svojo izkušnjo podala Jaša Bombač, nekdanja tekmovalna športnica, mednarodno licencirana osebna trenerka, avtorica vadbenega sistema in ustanoviteljica vadbenega centra za ženske. S svojo osebnostjo, znanjem in izkušnjami pomaga ženskam izboljšati svojo telesno pripravljenost in oblikovati zdravo, močno in vzdržljivo telo. Jaša Bombač bo nočna gostja v prvih urah prve letošnje nedelje.
V prvi sobotni uri bo voditeljica nočnega programa Jana Samsa gostila profesorico slovenščine na univerzi v Trstu, Rado Lečič, ki je med drugim tudi avtorica še svežega delovnega učbenika "Slovenščina od A do Ž". Priročnik je sistematično izdelan učni pripomoček s poudarkom na praktičnem utrjevanju izgovorjave, pisave, pravilnih oblik ter pomenov in razvrstitve besedil. Je rezultat avtoričinih dolgoletnih izkušenj, nastal pa je na pobudo slušateljev slovenščine kot drugega, tujega jezika. Tudi o tem bo beseda v nočnem programu, ki ob sobotah poteka iz studia Radia Koper.
Že v uvodu zadnjega dne tega leta bomo prešerno razpoloženi. Voditelj Zoran Turk bo gostil dve dami: priljubljeno pevko Tanjo Žagar in priznano strokovnjakinjo s področja kulinarike Mojco Polak, predavateljico iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Bodite z nami!
Če imajo fantje svojo 'tapravo' bor mašino, zakaj ne bi tudi dekleta svojemu električnemu mešalcu rekle tako, je sklenila Tina - in tako je nastala Bor mašina za punce, skupina ljubiteljskih kuharic, ki uspešno združujejo pisanje in hrano. V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružila dekleta, ki skrbijo za odvečne kilograme, za to, da okušalnim brbončicam ni nikoli dolgčas, in za tolažbo, da se vsakemu kdaj ponesrečijo domače tortilje. Svoje ideje in recepte pridno delijo na spletu in se držijo načela - več glav več ve, več loncev ima več idej, kaj vse se v njih da skuhati, več različnih krožnikov bolj zanimivo zgleda na večih različnih mizah ? Pridružite se nam tudi vi v predzadnji noči tega leta, v kateri boste dobili kar nekaj odličnih kulinaričnih nasvetov in sladkih idej ter posebnih receptov za silvestrsko večerjo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Dobra knjiga je lahko odlična družba, branje pa je za duha to, kar je telovadba za telo. Zadnjo letošnjo nedeljo bomo posvetili knjigam. O njih bomo govorili z bibliotekarjem v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Diplomirani teolog, poznavalec zgodovine krščanstva, turistični vodič, pevec in planinec, Anton Brlan bo naš gost. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja komunikologinja, novinarka, sicer pa strastna vrtnarka in ljubiteljica malih kulinaričnih coprnij, kot pravi, Vojka Žgavec Clemenz. Sicer Primorka je na Kras skupaj z možem prišla pred osmimi leti in začela ustvarjati nove zgodbe, povezane s tradicijo kraškega okolja. Na zadnje je v uspešno zgodbo združila Kraške zapeljivke. Kdo so te dame, kaj počnejo, kako se pri Vojki rojevajo nove ideje in s katerimi kulinaričnimi posebnostmi razvaja svoje Kraševce, bo povedala v pogovoru z voditeljico Barbaro Čepirlo.
Božični večer je nekaj posebnega in da ga ne boste preživeli čisto sami samcati, vas v družbo nočnega programa vabi voditeljica Mojca. Pripravite kakšno šalo ali pa pokličite kar tako za par besed, nočna družba vas pričakuje.
Na obisk v nočni program prihaja Edvard Pukšič, dolgoletni novinar in urednik oddaj na Radiu Maribor. Leto 2015 je bilo zanj prelomno, saj se je upokojil, radio pa še naprej ostaja velik del njegovega življenja. V delovnem procesu na mariborskem radiu je bil namreč navzoč pet desetletij, štirideset let je bil redno zaposlen. Njegovo zanimivo radijsko zgodbo bo Bauman Jasmina predstavila po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Sila je po desetih letih znova udarila. Ljubitelji franšize Vojna zvezd so dočakali novo nadaljevanje sage, ki je spremenila zemljevid filmskega sveta. Kaj je tisto, kar film naredi kulten? Zakaj nekatere franšize sprožijo množično navdušenje med občinstvom, druge pa utonejo v pozabo, preden so se zares sploh začele? Ali je George Lucas vedel, da bo njegova zgodba nekoč postala religija? Na nočni obisk sta iz galaksije daleč, daleč stran prišla ljubitelja znanstvene fantastike in zaljubljenca v svet Jedijev, igralec Uroš Potočnik in filmski kritik Uroš Šetina.
O najmanjšem gledališču v mestu z velikim srcem, o arhetipskih zgodbah, ki otrokom in odraslim lahko pokažejo pot iz težkih situacij, o pravljicah, ki nam pomagajo razumeti naše sanje, ranljivosti igralskega poklica, upanju v depresivnih časih, o ljubljanski ulici, ki je zacvetela in zaživela predvsem po njegovi zaslugi in še o marsičem z igralcem, režiserjem, lutkarjem in umetniškim vodjem Mini teatra Robertom Waltlom. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
V prvi uri nočnega druženja se bomo prepustili zgodbam Kraševcev, združenih v skupino z imenom Gmajna. Oblikovali so jo z namenom ohranjanja kulturne dediščine celotne kraške pokrajine, na tržaški in slovenski strani, ter v znak prijateljstva. Skupina izstopa po ročno izdelanih umetninah in etnološkem značaju. O začetkih, projektih in obetih bodo zgodbe natrosili trije “Gmajnarji”: Marko Lupinc, Saško Ferluga in Beti Starc. Gostila jih bo Barbara Čepirlo.
Petkovo noč bomo pričeli z dejavnostjo, ki v prostem času zaposluje marsikaterega posameznika – z zbirateljstvom. Na nočni obisk prihaja Mitja Lamut, zbiratelj in predsednik programskega odbora mednarodnega zbirateljskega sejma Collecta, ki bo marca že desetič zapored potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Kateri so najbolj nenavadni zbirateljski predmeti, kdaj zbirateljstvo iz konjička preraste v strast in kako je nastala ideja za zbirateljski sejem – odgovore na vsa ta vprašanja Jureta Čepina izveste po polnoči.
Na nočni klepet prideta 2/3 zasedbe Katrinas – Katarina, doktorica psihologije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Mariboru In Sanja, akademska pianistka, zaposlena v Glasbeni šoli Velenje, izvrstna vokalistka in pianistka, ki se v accapela vodah predstavlja tudi kot avtorica aranžmajev. Predstavili bomo v novembru izdani album Žarki za srce in gostji, kot ju morda še ne poznate. Nočni program bo vodil Robert Zajšek.
Neveljaven email naslov