Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Na nočni obisk prihaja tokrat Blaž Erzetič, mojster elektronike, grafični oblikovalec, ilustrator, fotograf, animator, izumitelj avdiofilskih ročno izdelanih slušalk in ojačevalnikov zanje, ljubitelj glasbe in dobrega zvoka. Rezultat njegove ljubezni do glasbe in vedno večjega razumevanja vloge tehnologije v njej je tudi izid dveh glasbenih zbirk, posnetih na pozlačenih CD-jih avdiofilske kvalitete Gold. Blaž Erzetič pa je tudi strasten motorist, športnik in eden tistih, ki že leta prisega na bosonogo hojo. V nočni program ga je povabila Tatjana Gregorič.
»Ne glej me v oči, poišči me v sebi!« Če ne vidimo, gledamo s prsti in ušesi. Zaznavamo s šestim čutom!« je na zavihku zbirke kratkih zgodb Brez slepomišenja zapisal gost nocojšnjega Nočnega obiska Stane Padežnik, ki je slep z ostankom vida. Stane Padežnik je zgodovinar, sociolog, publicist, pisatelj in astrolog. Že vrsto let dela na področju invalidskega varstva, med letoma 2005 in 2009 pa je bil tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. S svojimi zgodbami nam želi prikazati obstoj drugačnega sveta, pa vendar našega skupnega, v katerem se osebe z izgubo vida velikokrat srečujejo s težavami, na katere videči sploh ne pomislimo. S Stanetom Padežnikom se bo to noč pogovarjala novinarka Petra Medved.
Na nočni obisk prihaja mag. Neva Malek, ravnateljica višje šole pri Izobraževalnem centru Piramida v Mariboru. Predstavila nam bo dejavnost šole, ki je pred dnevi prejela pomembno priznanje. Inštitut za nutricionistiko je namreč razglasil najbolj inovativna živila leta 2021. Ocenili so tista, ki so nastala v Sloveniji in so prišla na trg v zadnjem letu. Izobraževalni center piramida si je prislužil posebno nagrado za inovativnost izdelkov iz študentskih programov. Ocenjevalce je očaral pirin polnozrnati kruh z manj soli. Tisti, ki so ga zamesili in spekli pa so prejeli posebno nagrado za inovativnost. Po eni se bomo ustavili ob mariborski ponudbi minulega svetovnega dne poezije, do tretje prisluhnili posnetku enega od minulih koncertov zasedbe Toti big band, pred četrto spregovorili o pridelavi konoplje – industrijske seveda - in tik pred jutrom pridali še vpogled v preteklost. Voditelj bo Stane Kocutar.
Univerzitetna diplomirana kulturologinja in certificirana aromaterapevtka je v življenju počela že mnogo stvari. Radovednost jo je gnala po mnogoterih poteh in poklicih vse od kelnarjenja, špikeriranja na RŠ, novinarstva, vodenja knjigarne, organiziranja dogodkov, prostovoljstva v begunskem centru, pisanja tekstov, moderiranja prireditev, pripovedništva, sinhroniziranja risank, branja spremnega teksta pri nemih filmih, recitiranja pesmi v vojašnici, branja knjig za slepe in slabovidne in prevajanja. Pred dvanajstimi leti pa je zavestno izbrala svoj Nos, dišeče stekleničke in aromaterapijo, ki se ji odtlej posveča strastno in predano. Do lani je bila strokovna vodja nepridobitnega zavoda Šole Aromaterapije, zdaj pa vodi svoj Aroma Atelier. Najbolj jo zanima interdisciplinarno prepletanje botanične parfumeristike, destilacije, aromaterapije, fitoterapije, naravne kozmetike, zeliščarstva, etnobotanike in ekologije. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
"Novi Butalci so precej drugačni, kot so bili v mojem času. Hočem reči, v mojem času je bil Cefizelj tat, hud tolovaj, za katerega so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske, v današnjem pa je očitno minister za policaje. Tega jaz ne zastopim prav dobro." je v predgovoru z naslovom En kratkočasni uvodnik v Novi Butalski čitanki bojda napisal Fran Milčinski. Nekaj poglavij iz nje bo v tokratnem nočnem programu med izbranimi šansoni izbirala in tudi prebirala Lucija Grm.
To presneto vreme - kot da ne ve, kaj je prav! Lani, ko smo morali ob prvem valu ostati doma, se je zunaj razcvetela sončna pomlad. Če bi deževalo, bi se lažje umirili. Proti koncu leta, ko smo zastokali pod drugim valom, nam je zima nametala toliko snega, kot že dolga leta ne. Zdaj je tu nova pomlad in spet lepi sončni dnevi, mi pa ne vemo, ali je pred nami končno svoboda ali prihaja tretji val. Pohabljeno druženje želi voditeljica nočnega programa Mojca Blažej Cirej vsaj malo pokrpati, zato vas vabi k poslušanju in klepetu. Skupaj nam bo lepše.
Naš gost v nočnem programu bo Ubald Trnkoczy, ki je drugo ime za odlično fotografijo. Dolgoletni direktor fotografije na Rtv Slovenija, že nekaj let zelo dejaven upokojenec, ki je svoje poti med Ljubljano in Piranom skozi leta vse bolj nagibal v smeri Pirana. Dokler ni tu tudi zares ostal. S fotoaparatom in kamero se je podal med ljudi, se z njimi zbližal, jih spoznaval skozi oko objektiva in s srcem. In to ni ostalo neopaženo. Njegovi filmi, razstave, multivizije in številni drugi projekti so bili za slovenski kulturni praznik nagrajeni s Tartinijevim priznanjem Občine Piran. Primorci prišlekom težko priznajo status domačina, a njega je narečni istrski izraz za tujce - »forešt«, zaobšel. Kajti zares se je podal med ljudi, se z njimi zbližal. Verjetno pa je bilo Ubaldu poleg nagrade všeč tudi to, da so zapisali, da je nagrajenec v Ljubljani rojeni Pirančan. Gosta je v nočni program povabila Nataša Benčič, ki vas vabi k poslušanju te prve in vseh naslednjih, primorsko obarvanih tem, do jutra. Glasbo nam je izbral Iztok Novak Easy.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni klepet prihaja Klavdija Babšek, ponosna mama, hči in sestra, katere življenjsko vodilo je »Nazaj k naravi, nazaj k sebi«. Raziskuje vodne izvire in energijske točke, starodavne ljudske modrosti in predvsem SEBE. Blizu so ji intuitivno slikanje, ples, zvok in glas. Radijsko pa bomo hodili tudi po žerjavici in izkusili ledeno kopel ter spoznali pomembnost voda v našem življenju. Gostja se namreč trudi živeti v sozvočju z naravo in darovi, ki jih le-ta ponuja. Na nočni klepet, po polnoči, jo je povabil Robert Zajšek.
Kot pripovedovalka se je kalila na Radiu Študent, v skupini, ki je oživljala pozabljene zgodbe pod imenom Za dva groša fantazije. Pripovedi so potovale prek radijskih valov, pristale na zgoščenkah in zvenele tudi v živo na znamenitih Pravljičnih ReŠetanjih. Ljubitelji filmske umetnosti jo poznajo kot direktorico Kinadvora, kjer je bila deset let na čelu ekipe. Zdaj deluje v zavodu Škrateljc, ki otroke in odrasle vodi po poteh naravne in kulturne dediščine na pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji. Potepanja po naravi spremljalo številne zgodbe, ki spodbujajo otroško domišljijo in ustvarjalnost. Nino Peče Grilc je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Slovenci imamo biotsko pestrost, ki nas uvršča med najlepše kotičke na tem planetu. Smo verjetno edina država na svetu, kjer na tisoče ljudi pozna in v praksi uporablja biodinamične metode pridelave. Slovenija je vrtičkarska velesila, dve tretjini prebivalcev ima svoj vrt in živi v svoji hiši. Kakšna je pot do samooskrbe, kako postati samooskrben z zdravjem in socialnostjo, na kar nas opozarja trenutna kriza? Vam vse skupaj zveni preveč zapleteno in neobvladljivo? Sanja Lončar, vodja največjega nevladnega projekta pri nas - zazdravje.net in direktorica Zavoda za celostno samooskrbo vas bo s svojim izjemnim znanjem morda popeljala na novo pot, kjer boste še bolj vzljubili sebe. Z njo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Nočni obisk Vesna Topolovec.
Ni le modna oblikovalka, ampak tudi podjetnica. Verjetno je prav zato po četrt stoletja delovanja tako rekoč edina s področja tekstilne industrije, ki je preživela vse krize. Za seboj ima več kot 20.000 modelov in krojev, njena posebnost je moška moda, v zadnjih letih pa daje velik poudarek ekološkim tkaninam. Želi in se trudi, da bi bila drugačna, trendom ne sledi, ampak jih ustvarja. Na Nočni obisk k Andreji Čokl po polnoči prihaja modna oblikovalka Zlata Zavašnik.
Jaka Hvala je prvi Primorec z zmago v svetovnem pokalu smučarskih skokov. Hvala je pred osmimi leti zmagal v nemškem Klingentalu, nastopal je na največjih tekmovanjih in bil tudi član olimpijske odprave v Sočiju. Velikim uspehom v zgodnji fazi športne sledi je sledil padec forme, svoje so dodale tudi poškodbe. Po lanski sezoni se je Hvala odločil, da sklene športno pot in stopi v svet kuhanja. Iz domačih Ponikev na Tolminskem se je pred leti preselil v Podrečje pri Domžalah, pprav v tem kraju se je tudi zaposlil kot kuhar. Z Jako Hvalo se bo v prvi uri nočnega programa pogovarjal Primož Čepar.
Na nočni obisk je prišla biologinja Nika Leben, ki je v zadnjih 15 letih svojo skrb posvetila eksotičnim živalim. V zatočišču, ki ga vodi, je danes že več kot 250 živali. Med njimi najdemo anakondo, zelene legvane, različne vrste pitonov, kajmana očalarja in še bi lahko naštevali. Čeprav se po besedah Nike Leben eksotične živali na človeka manj navežejo, vseeno vedo in čutijo, katere roke skrbijo zanje. Kako poteka njeno delo, smo predstavili v Nočnem obisku.
Nočna voditeljica Darinka Čobec je tokrat pred mikrofon povabila Marijo Šauperl, učiteljico slovenskega jezika, ki je do upokojitve dolga leta vodila knjižnico v Lenartu; v njenem rojstnem Jurovskem dolu pa je bila vseskozi neutrudna raziskovalka kulturne dediščine. Obudila je številne šege in običaje, ob tem pa sodelovala v kulturnem društvu, režirala gledališke predstave, pisala kroniko in bila pobudnica ekološkega kmetovanja v kraju.
Nočni pogovor se bo tesno prepletal s čudovito muziko in s pravljičnimi zgodbami. Gostimo gasbenika mnogoterih talentov in člana raznolikih glasbenih kolektivov. Multiinštrumentalist, vokalist in skladatelj najmlajše generacije je nedavno izdal avtorski album Omega, prefinjeno zvočno potovanje, ki nas popelje v svet miru, proč od vsakodnevnih stisk in težav, Na magična potovanja v svet starih bajk in ljudskih pesmi pa se že nekaj let podaja s pripovedovalsko glasbeno skupino Bajate. Ljudsko izročilo, odeto v sodobne preobleke, je polno presenečenj. V njihovih predstavah za otroke in odrasle se prepletajo pravljično in zemeljsko, prijazno in temačno, ljudsko in kabarejsko.
8. marec, mednarodni dan žena bomo na Prvem začeli ne z eno, temveč z dvema gostjama. Na nočni klepet prihaja ženski del zasedbe Sopranos, Alenka Husić in Iris Ošlaj. Skupaj se bomo sprehodili ne samo po zgodovini skupine ampak tudi po lastni poti, ki ju je pripeljala do glasbe in številnih nastopov. Spraševali se bomo marsikaj, tudi to, kako ohranjati glasbo pri življenju v času, ko ni zabav, nastopov in druženj ob glasbi. Odgovore na to in še druga vprašanja bo v družbi dobre glasbe in Alenke Husić ter Iris Ošlaj iskal Sandi Horvat.
Nino Ošlak je glasbenik. Glasbenik v popolnem in najširšem pomenu besede. Javnosti je znan predvsem kot pevec popularne glasbe, pa tudi kot avtor in mlad producent, ki je napisal številne glasbene uspešnice zadnjih nekaj let. Sicer akademsko izobraženi glasbenik deluje tudi kot glasbeni pedagog, občasno sinhronizira risanke, v prostem času pa je zagrizen športnik. O tem, kakšne izzive in cilje si je postavil letos, kaj ustvarja v teh dneh in kakšen bo novi album, se bo Nino Ošlak v noči s sobote na nedeljo pogovarjal z voditeljico Tadejo Bizilj.
Novico, da je nemška multinacionalka Sartorius kupila visokotehnološko podjetje Bia Separations iz Ajdovščine, je oktobra lani v Sloveniji prvi objavil spletni portal Domovina in v komentarju uredništva med drugim zapisal, navajamo: "Pri prodaji Bia Separations enemu največjih svetovnih igralcev na svojem področju je jasno, da ne gre za denar, temveč za strateško potezo, ki bo temu izjemnemu slovenskemu podjetju omogočila pospešen razvoj in rast v svetovnem merilu. (konec navedka) Temu nasezadnje v tokratni oddaji Odprto za srečanja pritrjuje tudi ustanovitelj in prvi mož nekdanje ajdovske gazele, danes podjetja z visokokakovostnimi delovnimi mesti in s 130-imi zaposlenimi, Aleš Štrancar. A v pogovoru z doktorjem biotehnologije se nismo dotaknili samo njegove znanstvene in poslovne poti, ampak tudi zdajšnje epidemiološke in družbeno-politične razmere. Njih kritičnega opazovalca in presojevalca, ljubitelja narave in očeta petih otrok s Planine pri Ajdovščini je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
Uporabniki družbenih omrežij, ki spremljajo portal Čmrljica, so v zadnjih dneh lahko prebrali več obvestil o dogajanju v naravi: Nenavadno visoke temperature so že predramile čmrlje; čebele samotarke že letajo; tudi hrošči oprašujejo. Prav zato bo gost Nočnega obiska biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Govor bo o življenju divjih opraševalcev, od katerih so odvisne pridelava hrane in prehranska varnost ter biotska raznovrstnost. O pomladnem dogajanju v naravi in neslužbenih poteh dr. Danila Bevka poslušajte v pogovoru, ki ga bo vodil Iztok Konc. Foto: Danilo Bevk
Neveljaven email naslov