Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Poklic gospe Mojce Korenjak se v javnosti bolj uveljavlja šele v zadnjem času. Je namreč tolmačka v slovenski znakovni jezik. Pravi, da morajo biti kretnje natančne. »Iz kretnje minister hitro nastane upokojenec, iz besede hvala – briga me, iz direktorja porednež. In seveda je lahko zabavno, kadar te besede nastopajo v stavku ena poleg druge; na primer upokojeni minister ali poreden direktor.« Mojca Korenjak bo z nami v noči s sobote na nedeljo. Ker je otrok gluhih staršev, jo znakovni jezik spremlja že od rojstva. Na Nočnem obisku bo govorila o svojem poklicu, družini, o svojih ljubeznih in strasteh. V studiu jo bo gostil voditelj Iztok Konc.
Nogometaš Matej Palčič se je v letošnji sezoni vrnil v Koper. 27-letni nogometaš iz Škofij ima za seboj igralske izkušnje iz Poljske in Moldavije, po odhodu iz Kopra pa je najprej zaigral za Maribor. Dobre nogometne predstave so Palčiču prinesle tudi reprezentančni status. Po igranju za praktično vse starostne kategorije reprezentance je pred tremi leti zaigral tudi za člansko selekcijo. Zaenkrat edini nastop je zabeležil ob domači zmagi z Malto. O njegovih začetkih, izkušnjah s tujino in pričakovanji v nogometni prihodnosti se bo s Palčičem pogovarjal Primož Čepar.
S pesmijo v srcu, predvsem pa v etru, se bomo z nočnim gostom potepali po zelenih livadah, se ozirali v njegovo glasbeno preteklost in preverili, kakšno tkanino so mu stkale nitke življenja na drugih področjih. Predvsem pa bomo ljubezni in sreči odprli radijske dveri in se skupaj z vami veselili novega dne. Besede napovedi tokratnega nočnega obiska so vzete iz nekaterih besedil pesmi, ki jih je prepeva Ivan Hudnik, ki ga je v goste povabila voditeljica Lucija Grm.
Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program bo vodil Teodor Bostič.
Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program pa bo vodil Teodor Bostič.
Ranerane je naslov pesniške zbirke, ki je pravkar izšla. Z njo nas objema nežno, čuteče, drzno, grobo, krvavo, iskreno. Z rdečo rano na sredini knjige in s QR kodami ob pesmih, ki popeljejo v spletni objem z drugimi umetnicami in umetniki, ki jih je povabila k sodelovanju, interpretiranju, razumevanju, doživljanju. Vsaka predstava – živa predstavitev zbirke je poroka. Vsakič nova nevesta v belem za en dan. Zbirka raste v prostor in čas in bo objela vse več ljudi. Igralka, pesnica, pevka Anja Novak - Anjuta bo nočna gostja Nade Vodušek.
Vlogerji. Influencerji. Besedi, ki narekujeta smernice in način življenja številnih. Ena prvih v Sloveniji, ki se je z vlogi z drobnimi nasveti za dekleta začela pojavljati na spletu, je bila Lea Filipovič. Vendar jo le malokdo pozna pod njenim pravim imenom. Lepa Afna je vzdevek, ki ji je prinesel prepoznavnost in danes več sto tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kakšne so prednosti in pasti takšne izpostavljenosti? Je biti vplivnež lahko tudi kariera? Vse to in še veliko več bo Leo Filipovič na klepetu spraševal Sandi Horvat.
Nov način življenja, v katerega nas je pahnil koronavirus, nam poskuša omiliti prijazno toplo septembrsko vreme. Tako kot spomladi, ko smo bili prisiljeni ugasniti svoje običajno življenje, zunaj pa so bili čudoviti sončni dnevi. Ampak človek je trdoživa zverina, mi se ne damo. Sploh pa ne nočni poslušalci. Povezujeta nas optimizem in odlična nočna družba. Med klepetom vam bo voditeljica Mojca (Blažej Cirej) prebrala tudi eno od groznih ljudskih pravljic, ki ji jih je poslal poslušalec Vilibald s Ptujske Gore.
Flavtistka Jasna Nadles je kot koncertantka in glasbena pedagoginja ponesla ime Slovenije v svet. Zaradi nje je po Evropi znano tudi mesto Piran, v katerem skupaj s programskim vodjo Milanom Vrsajkovom že 19 let neutrudno prireja Tartinijev festival. Nanj privablja izvajalce in poslušalce z vsega sveta. Na njegovem odru so se zvrstili nekateri najslavnejši glasbeniki, zlasti tisti, ki veljajo za največje specialiste v izvajanju baročne glasbe. In kljub izrednim zdravstvenim razmeram jim je uspelo prizorišča Tartinijevega festivala napolniti tudi letos, ko je bil festival še posebej bogat, saj je nosil pečat 250. obletnice smrti mojstra narodov. Iztekel pa se je prav pred nekaj dnevi. Z Jasno Nadles se bo pogovarjala Lea Hedžet.
Slovenijo je že v prejšnjem tisočletju osvojila najprej z metlo, nato so se ji pridružile lutke, čar gledaliških odrov uživa že od vsega začetka, v zadnjih 13 letih tudi kot stand-up komičarka. Filmska platna so ji blizu, je pa tudi prva trebuhogovorka v Sloveniji, ki se je predstavila tudi prek luže. Ribničanka z značilnim nasmehom, humorjem in pronicljivostjo. Gostja Lucije Grm v tokratnem nočne programu bo edinstvena – Lucija Čirovič. Pridružite se jima.
Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših evropskih saksofonistov, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Kakšna je bila njegova pot od pastirčka pa do profesorja za klasični saksofon, nam bo zaupal po polnoči. Eva Čeh iz Slovenske Bistrice dela kot "mlada profesionalka" v delegaciji EU v Argentini. V nadaljevanju noči bomo izvedeli, kakšno je tam življenje in kako je sploh pristala v Argentini. Kot spomin na to vroče poletje pa se bomo odpravili v gramoznico Zeleno jezero v občini Kidričevo, ki postaja priljubljena turistična točka krajanov in okoličanov.
Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših saksofonistov v evropskem prostoru, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Po polnoči bo z nami delil spomine na leta, ki so ga popeljala od pastirčka pa do priznanega glasbenega ustvarjalca. Eva Čeh je mlada profesionalka v delegaciji Evropske unije v Argentini, zaradi pandemije pa se je vrnila domov. V nadaljevanju noči boste slišali, da je bila njena pot domov zelo dolga in naporna. Pisatelj August Demšar je avtor več romanov, po katerih prav zdaj snemajo televizijsko serijo. Slišali boste nekaj utrinkov s snemanja in kratek pogovor z avtorjem.
Ko se sprehajamo kje čisto blizu ali pa blodimo po oddaljenih, samotnih travnikih in gozdovih, se nam niti ne sanja, koliko užitnih divjih rastlin nam maha v pozdrav. Po njegovi zaslugi jih vse bolj spoznavamo tudi drugi, z njim nabiramo rastline in izkušnje. Vodi nas po neznanih poteh, nam razlaga, pomaga, snuje recepte. Zraven posluša muziko. Veliko muzike, s katero se je včasih tudi sam ukvarjal, bodisi kot član različnih zasedb, bodisi kot pisec in urednik na radiu ali kot tisti, ki je k nam zanesel zlasti ameriški hardcore. Popotnik, ki je napisal že kar nekaj vrhunskih potopisov. Strasten pohodnik, ki bi zlahka preživel tudi zunaj urbane civilizacije. O vseh njegovih divjih ljubeznih se bo z Dariem Cortesejem pogovarjala Nada Vodušek.
To noč boste z voditeljem Juretom K. Čoklom v nočnem programu lahko analizirali letošnje poletje – kaj je prineslo dobrega in kaj slabega? Je bil vaš dopust drastično slabši od lanskega? Ste zanj porabili bone ali se niste dali motiti in ste odšli na dopust v tujino? Naj bo poletje prihodnje leto tako kot letošnje ali običajno? Dovolj vprašanj za pogovor v živo na telefonski številki 01/475 22 22.
Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.
Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.
V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.
V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.
Na nočni klepet prihaja Tamara Andrašič, ki že štiri leta živi v Izoli. Je pisateljica, predavateljica , vlogerka in amaterska slikarka, ki bo spregovorila tudi o logoterapiji. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov