Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald.
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald iz Golf kluba Trnovo.
“Jeza in izpadi ne spadajo na golf igrišče.”
Igralce na golf igrišče vidimo priti z veliko torbo …
“V torbi so palice, žogice, podstavki, voda, dežna oprema …”
Najdaljšo tradicijo golfa imajo na Škotskem. Vendar obstajajo zapisani dokazi, da se je prva različica te igre začela pojavljati v Aziji in tudi v južni Afriki. Tu je šlo po slikah sodeč za igro, kjer so s posebnimi palicami udarjali kamenčke in ciljali določene cilje. Nekateri celo trdijo, da se je golf kot igra prvič pojavil med rimskimi legionarji v času, ko so oblegali Evropo. Njihova igra se je imenovala spaganica, za igro pa so uporabljali z gosjim perjem natlačeno usnjeno žogico, ki so jo udarjali s palicami. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1744. Imenoval se je The Gentlemen Golfers of Leith. Medtem ko se temeljna pravila tega športa od takrat niso bistveno spreminjala pa tega ne moremo trditi za palice.
Golf je sicer eden redkih športov, ki je primeren tako za najmlajše, otroke, kot tiste tudi po letih malo starejše. In čeprav nekako velja mislenost za ta šport, da fizična pripravljenost ni tako pomembna, to ne drži, poudarja Anže Sonnenwald.
“Fizična priprava je zelo pomembna.”
Golf je torej po svetovni zgodovini sodeč precej stara športna panoga. Močno je zavita v mistiko in še vedno pri večini vzbuja občutek elitizma. Marsikje se ga zato še drži negativna etiketa snobovskega športa.
“To je res lep šport – občutek prve dobro udarjene žogice je nepozaben.”
Priljubljenost golfa je kot kaže tudi v Sloveniji vse večja, tudi zaradi cenovne dostopnosti, splošna populacija pa se je že začela zavedati, da je to samo šport, ki ima prav tako kot vsi drugi športi svoje zakonitosti, pravila, ki jih golfist upošteva, ko se poteguje za čimboljši športni rezultat, ali sprostitev po koncu napornega dneva. In obenem šport, ki bo letos po 112-ih letih zopet na Olimpijskih igrah – najboljše svetovne golfiste, med katerimi žal ne bo Slovencev, bomo tako lahko avgusta spremljali v Rio de Janeiru.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald.
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald iz Golf kluba Trnovo.
“Jeza in izpadi ne spadajo na golf igrišče.”
Igralce na golf igrišče vidimo priti z veliko torbo …
“V torbi so palice, žogice, podstavki, voda, dežna oprema …”
Najdaljšo tradicijo golfa imajo na Škotskem. Vendar obstajajo zapisani dokazi, da se je prva različica te igre začela pojavljati v Aziji in tudi v južni Afriki. Tu je šlo po slikah sodeč za igro, kjer so s posebnimi palicami udarjali kamenčke in ciljali določene cilje. Nekateri celo trdijo, da se je golf kot igra prvič pojavil med rimskimi legionarji v času, ko so oblegali Evropo. Njihova igra se je imenovala spaganica, za igro pa so uporabljali z gosjim perjem natlačeno usnjeno žogico, ki so jo udarjali s palicami. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1744. Imenoval se je The Gentlemen Golfers of Leith. Medtem ko se temeljna pravila tega športa od takrat niso bistveno spreminjala pa tega ne moremo trditi za palice.
Golf je sicer eden redkih športov, ki je primeren tako za najmlajše, otroke, kot tiste tudi po letih malo starejše. In čeprav nekako velja mislenost za ta šport, da fizična pripravljenost ni tako pomembna, to ne drži, poudarja Anže Sonnenwald.
“Fizična priprava je zelo pomembna.”
Golf je torej po svetovni zgodovini sodeč precej stara športna panoga. Močno je zavita v mistiko in še vedno pri večini vzbuja občutek elitizma. Marsikje se ga zato še drži negativna etiketa snobovskega športa.
“To je res lep šport – občutek prve dobro udarjene žogice je nepozaben.”
Priljubljenost golfa je kot kaže tudi v Sloveniji vse večja, tudi zaradi cenovne dostopnosti, splošna populacija pa se je že začela zavedati, da je to samo šport, ki ima prav tako kot vsi drugi športi svoje zakonitosti, pravila, ki jih golfist upošteva, ko se poteguje za čimboljši športni rezultat, ali sprostitev po koncu napornega dneva. In obenem šport, ki bo letos po 112-ih letih zopet na Olimpijskih igrah – najboljše svetovne golfiste, med katerimi žal ne bo Slovencev, bomo tako lahko avgusta spremljali v Rio de Janeiru.
Predstavljamo vsebino in raznolikost poletnih prireditev v knežjem mestu Celje. Jerneja Kolar z Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia, bo izpostavila sožitje med kulturo in turizmom, ki se najuspešneje zlijeta predvsem poleti. Jernejo Kolar bo na nočnem obisku gosti Teodor Bostič.
V sredinem Nočnem obisku bo voditelj Jure Čepin gostil mag. Darjo Ribarič, ustanoviteljico in predsednico društva Vivamar, ki skrbi za trajnostni razvoj morja. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom izvajanja raziskav delfinov vrste navadna velika pliskavka, ki je v Jadranskem morju ranljiva in ogrožena. Darja je bila aktivna tudi na področju raziskovanja morskih sesalcev v Rdečem morju, Severnem morju in ob obali Pacifiškega oceana, v prostem času pa je navdušena popotnica, saj je med drugim obiskala Indijo, Burmo, Malezijo in Kubo ter se potapljala v ZDA, na Tajskem, v Belizeju, Egiptu in Južni Afriki. Zgodbe s popotovanj in izkušnje z vodenjem društva bo z nami delila nekaj minut čez polnoč.
Večkratni prvak v rapperski improvizaciji, didžej, vokalist, tudi mislec, kolumnist in producent – vse to je Miha Blažič, ki ga bolje poznamo pod umetniškim imenom N`toko. Je eden redkih Slovencev, ki je nastopil na slovitem britanskem glasbeno-kulturnem festivalu Glastonbury. Glasbeni producent in tudi vokalist zasedbe Moveknoledgement, znan po svojih družbenokritičnih besedilih, svoja stališča že nekaj časa izraža na svojem odmevnem blogu in tudi v tedenskih kolumnah za Mladino. Prepoznaven je tudi zunaj slovenskih meja, veliko je nastopal in ustvarjal celo na daljnem Japonskem. Miho Blažiča – N`toka je na nočni obisk v noči z nedelje na ponedeljek povabil Peter Močnik. Vabljeni k poslušanju.
“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.
Svojo življenjsko pot bo na nočnem obisku odkrival Alejandro Rodriguez Diaz del Real, Španec, ki je rodno Sevillo zamenjal za Huelvo v Andaluziji, kjer je odraščal. Študiral je v Nemčiji, že desetletje pa živi na tržaškem Krasu, na Proseku. Alejandro je profesor španščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg maternega jezika govori angleško, francosko, nemško, italijansko, slovensko, nazadnje se je učil tudi grščino. Obožuje španske dokumentarne filme, poezijo Federica Garcie Lorce in kulinariko različnih koncev sveta. Alejandra Rodrigueza gosti Barbara Čepirlo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po polnoči bomo predstavili knjigo z naslovom JAZ SEM DAROVALEC. Avtorica Tea Gajšek v njej predstavlja svojo osebno zgodbo. Govori o mami z bolno hčerko, ki ima cistično fibrozo in je že dvakrat prestala transplantacijo pljuč. Knjiga je obogatena s fotografijami mednarodno priznane fotografinje Alenke Slavinec, ki prav tako prihaja na nočni obisk. Kako pomembno je darovanje organov? O bolezni se premalo govori in jo večina premalo pozna. Kako pa se starši lahko sprijaznijo s tako težkim bremenom in odgovornostjo? Če se bomo o tem pogovarjali, bomo morda pomagali še komu. K poslušanju nas vabi voditeljica Jasmina Bauman.
Kaj poreče gost nocojšnjega Nočnega obiska na znano misel Alberta Einsteina, ki naj bi ob neki priložnosti dejal, da ko bodo izumrle čebele, bo v nekaj letih izumrl tudi človek? Dr. Danilo Bevk, ki vsakodnevno preučuje vlogo in pomen domačih in divjih čebel v našem okolju je zaskrbljen zaradi vedno bolj grobih posegov v naravo, ki ogrožajo številne živalske vrste. Dr. Bevk je zaposlen na Nacionalnem inštitutu za biologijo; čebelam, čmrljem in drugim opraševalcem pa namenja tudi velik del prostega časa. O utrinkih iz svojega poklicnega in zasebnega življenja bo spregovoril po polnoči v Nočnem programu. Pred mikrofon ga je povabil Iztok Konc.
Biološko, organsko, povsem sveže naravnost z domačega vrta, z ljubeznijo stkano v okusna in bogata sozvočja. Šest vokalnih zanesenjakov, ki sestavljajo vokalni band Kreativo v glasbenem ustvarjanju združuje preprosto načelo: naravno toplino in ubranost človeških glasov čimbolj “ekološko” ter pristno pretočiti v čutno doživetje poslušalcev. Kako zvenijo v živo oziroma kako se šest glasov zlije v enega samega, prisluhnite v noči iz nedelje na ponedeljek. Gostitelj pogovora je Marko Rozman.
V nedeljskem Nočnem obisku gostimo mlado ekonomistko, ki je svoje navdušenje nad zdravim načinom življenja spremenila v poslovni uspeh. Nastja Kramer s svojo blagovno znamko zdrave prehrane Malinca, ki je na družabnih omrežjih pravi hit, ni prisotna le na slovenskem trgu, širi se tudi čez mejo. Njen trud ni ostal neopažen, nominirali so jo za finalni izbor za mladega podjetnika. Z voditeljico Tino Lamovšek bosta razpravljali o pomenu ekipnega dela, podjetniški poti mladih, o premišljenih nastopih na družbenih omrežjih, kot tudi o vedno aktualni temi zdravih prehranjevalnih navadah tako doma kot na tujem, ki jih je Nastja spoznala na potovanjih.
Poletje se je začelo in to je čas, ko razmišljamo tudi o počitniških ali popotniških dogodivščinah. Novogoričana Gregorja Tavčarja so potovanja zasvojila že v mladostniških letih. Prvič se je na daljše potovanje odpravil v Afriko. Pot ga je vodila od Kenije skozi Tanzanijo v Malawi, Mozambik in Zimbabwe. O svojih popotniških izkušnjah, predvsem po Aziji, ki ga je duhovno obogatila, pripoveduje Nataši Uršič.
Prepotovala je že več kot pol sveta in ob tem postala prava mojstrica priprave zelenjavnih minešter. Vesni Velišček, po izobrazbi zgodovinarki in sociologinji kulture, se je življenje obrnilo na glavo, ko po diplomi ni našla službe. Podala se je na pot samostojnega podjetništva in ustanovila podjetje Slocally, ki turiste, ki jih pot pripelje v našo državo, vabi, naj za spoznavanje Slovenije najamejo domačina in tako odkrijejo manj raziskane, a zato nič manj zanimive kotičke naše države. O lepotah naše dežele pa njeni ljubezni do narave, kampiranja, pohodništva, kuhanja in nabiranja zdravilnih rastlin, se bo z Vesno Velišček, pogovarjala Tadeja Bizilj.
Ob slovenskem dnevu krvodajalstva bo voditelj nočnega programa Zoran Turk gostil večkratna krvodajalca. Stanislav Žebola je kri daroval že 152-krat. Mladi krvodajalec, zdravnik pripravnik, Gregor Emeršič, pa sicer še nima tako visoke številke darovanja, je pa mlad krvodajalec, ki ima vso to humanitarno in donatorsko pot še pred seboj. Pridružite se nam po polnoči.
S komentarji in glasbo se sprehajamo skozi zadnji album legendarnega francoskega šansonjerja Charlesa Aznavourja, ki ga je izdal, ko mu je bilo 87 let. Album nosi naslov Aznavour Toujours, Aznavour za vedno, nanj pa je uvrščenih dvanajst šansonov, za katere je napisal tako besedila kot tudi glasbo; enajst od teh popolnoma na novo, enega pa na eno od njegovih starih melodij, a z novim besedilom. Glasbo Charlesa Aznavourja nam razkriva Miha Zor.
Ko mojstri papirničarji naredijo glavno sestavino in tiskar opravi svoje delo, je na vrsti knjigovez. Zgibanju in šivanju papirja sledi izdelava "obleke" v obliki platnic iz kartona, knjigoveškega platna, usnja, blaga ali vzorčastega papirja. Po polnoči bomo torej gledali pod prste knjigovezinje. Z Nadjo Marušo Hren bomo klepetali o tem, zakaj Slovenci premalo pišemo, listali bomo po njenih unikatnih izdelkih, ko bomo osvojili potrebno znanje pa bomo poskušali ustvariti svojo beležnico. Vabljeni k poslušanju Nočnega obiska!
Gostja nedeljskega Nočnega obiska je pred desetletjem zaključila študij ruskega jezika s književnostjo ter slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlila kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje. Dr. Saša Babič se raziskovalno posveča slovstveni folklori, predvsem kratkim slovstvenofolklornim oblikam, tj. folklornim obrazcem kot so: delovni vzkliki, pozdravi, kletvice, pregovori, uganke, zagovori, molitvice. Zanima jo tako historičen vpogled v njihovo rabo kot sodobne oblike. Voditeljica Tina Lamovšek bo pozornost namenila tudi knjigi Beseda ni konj: Slovenski folklorni obrazci, v katerih gostja obravnava prav to raziskovalno področje.
Stojan Lipolt je divaški arhitekt in moderator odmevnih pogovornih večerov Divača - mesto nad Reko. Zase rad pravi, da se je rodil nekaj stoletij prepozno, in morda se ravno zato v preteklost vrača z brskanjem po starih publikacijah in se s svojim malodane enciklopedičnim znanjem bori za ohranjanje kulturne dediščine. V nočnem programu bo gost Brede Biščak, njun pogovor pa se bo meandrasto vil med kraškim jamskim in staroverskim svetom, južno železnico, arhitekturo in rock glasbo. Pridružite se nam nekaj po polnoči.
Na Nočni obisk prihaja Lea Leskošek, glavna trenerka psov v šoli Lepo vzgojen pes. Lea je svojo pot začela v enem izmed kinoloških društev in čez čas se je v njej razvila želja po ukvarjanju z rehabilitacijo agresivnih psov. To željo je tudi uresničila in njena izobraževalna pot jo je pripeljala celo na izobraževanje pri slovitem šepetalcu psom Cesarju Milanu. Razen z agresivnimi psi se ukvarja še z ocenjevanjem primernosti psov za vključitev v terapevtski program pri društvu Tačke pomagačke. Z gostjo se bomo pogovarjali o tem, katera pasma je za posameznega lastnika najbolj primerna, kako se lotiti vzgoje mladiča, ki pride v novi dom, in še zlasti o tem, kako ravnati s psom, če se njegova vzgoja ne izide po načrtih.
Na nočni obisk prihaja kitarist Tilen Pusarj. Prvenec "Inner Strength" , ki ga je izdel pred tremi leti, je iskreno zrcalo njegovega srca in duše, ki nas poziva na potovanja skozi njegove življenjske zgodbe. S Tilnom Pusarjem, ki izvaja slogovno precej raznoliko glasbo, se bo pogovarjal Robert Zajšek.
Neveljaven email naslov