Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald.
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald iz Golf kluba Trnovo.
“Jeza in izpadi ne spadajo na golf igrišče.”
Igralce na golf igrišče vidimo priti z veliko torbo …
“V torbi so palice, žogice, podstavki, voda, dežna oprema …”
Najdaljšo tradicijo golfa imajo na Škotskem. Vendar obstajajo zapisani dokazi, da se je prva različica te igre začela pojavljati v Aziji in tudi v južni Afriki. Tu je šlo po slikah sodeč za igro, kjer so s posebnimi palicami udarjali kamenčke in ciljali določene cilje. Nekateri celo trdijo, da se je golf kot igra prvič pojavil med rimskimi legionarji v času, ko so oblegali Evropo. Njihova igra se je imenovala spaganica, za igro pa so uporabljali z gosjim perjem natlačeno usnjeno žogico, ki so jo udarjali s palicami. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1744. Imenoval se je The Gentlemen Golfers of Leith. Medtem ko se temeljna pravila tega športa od takrat niso bistveno spreminjala pa tega ne moremo trditi za palice.
Golf je sicer eden redkih športov, ki je primeren tako za najmlajše, otroke, kot tiste tudi po letih malo starejše. In čeprav nekako velja mislenost za ta šport, da fizična pripravljenost ni tako pomembna, to ne drži, poudarja Anže Sonnenwald.
“Fizična priprava je zelo pomembna.”
Golf je torej po svetovni zgodovini sodeč precej stara športna panoga. Močno je zavita v mistiko in še vedno pri večini vzbuja občutek elitizma. Marsikje se ga zato še drži negativna etiketa snobovskega športa.
“To je res lep šport – občutek prve dobro udarjene žogice je nepozaben.”
Priljubljenost golfa je kot kaže tudi v Sloveniji vse večja, tudi zaradi cenovne dostopnosti, splošna populacija pa se je že začela zavedati, da je to samo šport, ki ima prav tako kot vsi drugi športi svoje zakonitosti, pravila, ki jih golfist upošteva, ko se poteguje za čimboljši športni rezultat, ali sprostitev po koncu napornega dneva. In obenem šport, ki bo letos po 112-ih letih zopet na Olimpijskih igrah – najboljše svetovne golfiste, med katerimi žal ne bo Slovencev, bomo tako lahko avgusta spremljali v Rio de Janeiru.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald.
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald iz Golf kluba Trnovo.
“Jeza in izpadi ne spadajo na golf igrišče.”
Igralce na golf igrišče vidimo priti z veliko torbo …
“V torbi so palice, žogice, podstavki, voda, dežna oprema …”
Najdaljšo tradicijo golfa imajo na Škotskem. Vendar obstajajo zapisani dokazi, da se je prva različica te igre začela pojavljati v Aziji in tudi v južni Afriki. Tu je šlo po slikah sodeč za igro, kjer so s posebnimi palicami udarjali kamenčke in ciljali določene cilje. Nekateri celo trdijo, da se je golf kot igra prvič pojavil med rimskimi legionarji v času, ko so oblegali Evropo. Njihova igra se je imenovala spaganica, za igro pa so uporabljali z gosjim perjem natlačeno usnjeno žogico, ki so jo udarjali s palicami. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1744. Imenoval se je The Gentlemen Golfers of Leith. Medtem ko se temeljna pravila tega športa od takrat niso bistveno spreminjala pa tega ne moremo trditi za palice.
Golf je sicer eden redkih športov, ki je primeren tako za najmlajše, otroke, kot tiste tudi po letih malo starejše. In čeprav nekako velja mislenost za ta šport, da fizična pripravljenost ni tako pomembna, to ne drži, poudarja Anže Sonnenwald.
“Fizična priprava je zelo pomembna.”
Golf je torej po svetovni zgodovini sodeč precej stara športna panoga. Močno je zavita v mistiko in še vedno pri večini vzbuja občutek elitizma. Marsikje se ga zato še drži negativna etiketa snobovskega športa.
“To je res lep šport – občutek prve dobro udarjene žogice je nepozaben.”
Priljubljenost golfa je kot kaže tudi v Sloveniji vse večja, tudi zaradi cenovne dostopnosti, splošna populacija pa se je že začela zavedati, da je to samo šport, ki ima prav tako kot vsi drugi športi svoje zakonitosti, pravila, ki jih golfist upošteva, ko se poteguje za čimboljši športni rezultat, ali sprostitev po koncu napornega dneva. In obenem šport, ki bo letos po 112-ih letih zopet na Olimpijskih igrah – najboljše svetovne golfiste, med katerimi žal ne bo Slovencev, bomo tako lahko avgusta spremljali v Rio de Janeiru.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja dr. Nadja Terčon, kustosinja Pomorskega muzeja, ki svojo bogato raziskovalno dejavnost že več kot tri desetletja namenja novejši zgodovini pomorstva. Letos je objavila odmevno monografijo, posvečeno našima prvima pomorščakinjama, Savi Kaluža in Jolandi Gruden. Terčonova poudarja, da pomorska usmeritev neke države ni nekaj samoumevnega, ni dana kar z morjem. Še posebej ne v mestih ob današnji slovenski obali, iz katerih so po vojni večinoma odšli italijanski prebivalci, naselili pa so jih prebivalci iz vse Slovenije in iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Šele generacija, ki ima danes petdeset let in več, je te kraje začutila kot svoj pravi dom, izpostavlja. Več pa bo povedala novinarki Lei Širok.
Na Nočni obisk prihaja psihologinja, zakonska in družinska psihoterapevtka in supervizorka doc. dr. Andreja Poljanec. Njeno strokovno delo sega na številna področja psihologije in psihoterapije, še posebej blizu so ji medosebni odnosi, pri čemer si prizadeva k razvoju čustvenega stika in empatije. V svojem strokovnem in zasebnem življenju, kot žena in mama petih otrok, raziskuje in preučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva ter razvija terapevtsko delo s skupinami, družinami, otroki, mladostniki in pari. Doc. dr. Andreja Poljanec je soustanoviteljica in strokovna vodja Študijsko raziskovalnega centra za družino in vodja študijskega programa Psihologija na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predava pa tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Je avtorica številnih slovenskih in tudi mednarodnih prispevkov, med drugim knjig; Rahločutnost do otrok, Rahločutno starševstvo, Med dvema ognjema. Spodbuja k ustvarjanju varnih in dostojanstvenih odnosov, ki omogočajo kvalitetnejše in polnejše življenje ter razvoj posameznika.
Ta teden zaznamujemo teden multiple skleroze, ki se bo končal z mednarodnim dnevom multiple skleroze v nedeljo, 30. maja. Na nočni obisk smo zato povabili Mariborčana Davorina Živkoviča, ki ga bolezen tisočerih obrazov, kot ji tudi rečemo, spremlja že dobrih 10 let. Kinča, kot ga kličejo prijatelji, v vsem tem času ni izgubil veselja do življenja in, kot pravi v knjižici, ki jo je napisal in nosi naslov Smešna plat bolezni, verjame, da se je treba z multiplo sklerozo naučiti živeti.
Na nočni obisk prihaja umetnica, akademsko izobražena pevka in slikarka Eva Pavli. Zanjo kreativnost nima meja, zato zelo rada združuje različne umetniške zvrsti. Navdih za ustvarjanje išče v naravi, klasični glasbi in dobrih knjigah, pa tudi v ljudeh, ki jih srečuje. Je strastna zagovornica narave in ekologije. Več Eva Pavli pove v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
V mesecu majo prevladuje pravo čebelje rojilno razpoloženje. Čebelice vzgojijo novo matico, ko ta odloči, da je čas, da zapustijo svoje domovanje, se družina odpravi. Zato ste morda naleteli na grozde čebel na drevesih, v grmovjih, dimnikih. Takrat ne pridejo na pomoč le gasilci, velikokrat so podizvajalci teh del prav čebelarji, ki čebele ujamejo in naselijo v panj. Biti čebelar pomeni biti 'tavžent mojster'. Treba je znati tudi popraviti, pobarvati panj, domisliti inovacije, svet čebelarja je zelo širok. Skrb za čebele pomeni samo en delček. O tej esenci življenja na našem planetu bo v nedeljo ob polnoči z voditeljico Vesno Topolovec govoril Rok Šteblaj, čebelar, predsednik Čebelarskega društva Ig, tudi član upravnega odbora pri Čebelarski zvezi Slovenije.
Naše posebno koronaživljenje se še kar nadaljuje, te dni v vrstah pred cepilnimi centri. Če ste se za to odločili, kako ste cepljenje preživeli, ste imeli kakšne stranske učinke? Topli dnevi so že in voditeljico Mojco zanima, kakšni so vaši načrti za poletje. Kam vas bo zanesla na novo pridobljena svoboda? Pokličite pet čez polnoč, pa bomo poklepetali tudi o številnih drugih temah, mogoče se bomo celo nasmejali!
Nočni program bo tokrat potekal iz studia Radia Koper. V njem bo Jasna Preskar gostila predsednika Smučarske zveze Slovenije, direktorja družbe Atlantic Droga Kolinska in menedžerja leta, Enza Smrekarja. Z njim se bo pogovarjala o uspehih naših športnikov, njihovih pripravah na prihodnjo sezono in olimpijske igre, pa tudi o izzivih, s katerimi se srečujejo gospodarstveniki.
V začetku tedna smo obeležili svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, zato tudi tokratni gost Nočnega obiska prihaja iz teh voda. Po izobrazbi inženir elektronike, strokovnjak, menedžer in podjetnik, direktor edinega slovenskega podjetja v Vietnamu in na Filipinih. Njegovo podjetje sicer deluje v več kot 20 državah, kar mu je uspelo s trdim delom, veliko poguma, nenehnim učenjem in s stalnim načrtovanjem novih ciljev. Andrej Boštjančič je svetovljan, veliko potuje, tako poslovno kot zasebno. Na svetovni dan kulturne raznolikosti sta z Andrejo Čokl govorila o medkulturnih razlikah, poslovanju in potovanjih v »korona času«, pa tudi, kako pomembne so v teh okoliščinah telekomunikacije in informatika.
Gostja po polnoči bo bibliotekarka v splošni knjižnici Maribor, avtorica več knjig za otroke in mladino, pravljic, humoresk in pesmi, prevajalka in pravljičarka, Tatjana Jamnik Pocajt. Pred leti je med potovanjem po Aljaski nastalo njeno izvirno avtorsko delo Duh gore Denali, v katerem posebej izpostavlja srčnost, pogum in vztrajnost, lastnosti, ki so v tem času še kako pomembne.
Glava je komandant, vse je v njej, pravi glavni junak romana Nikolaj. Ali je to sploh njegovo pravo ime, ne vemo. Roman Pripovedovalec nam razgrne njegovo življenjsko zgodbo, skozi katero se nam pred očmi zavrti usoda človeka v vrtincu zgodovine. Svojo zgodbo pripoveduje ženski, s katero sta vstopila v neobičajno razmerje, ki obema daje tisto kar sta potrebovala: on zvesto poslušalko, ona materialno varnost. Mojstrsko napisan roman nas ne izpusti vse do zadnjega stavka. Po zbirkah kratkih zgodb, za katere je prejela kar nekaj nagrad, in prvencu Babuškin kovček je to avtoričin drugi roman, ki je letos nominiran tudi za Cankarjevo nagrado. Pisateljico Mirano Likar je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Nekega lepega dne 1969 leta je na svet privekala Anuška Žnideršič, deklica, ki je že v zgodnjem otroštvu pokazala veliko pevsko nadarjenost, saj je že takrat rada pela in nastopala pred poslušalci. Danes jo pozna ne le Slovenija, pač pa tudi Evropa. A čeprav na glasbenem področju ves čas ustvarjanja žanje lepe uspehe, ji največ pomeni družina – saj bi bili brez nje tudi največji uspehi nesmiselni, pravi. Več o poti, karieri in glasbi pa v tokratnem nočnem obisku. V studio je Lucija Grm povabila edinstveno Nušo Derendo.
V prvih minutah nedelje se nam bo na nočnem obisku pridružila prof. dr. Kristina Sepčić, predstojnica katedre za biokemijo na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete univerze v Ljubljani. Lansko leto ji je Slovensko biokemijsko društvo podelilo Lapanjetovo nagrado, najvišje strokovno priznanje za vrhunske delovne dosežke, raziskovalne uspehe, znanstvene projekte, patente in pedagoško delo. Prejela je tudi naziv Mentorica leta 2019. O raziskovanju, delu z mladimi, o Cresu, umetnosti, karateju in še čem se bo s prof. dr. Kristino Sepčić na nočnem obisku pogovarjala Mojca Delač.
Slovenija je iz obrobne kolesarske dežele, z nekaj posameznimi prebliski v minulih letih in desetletjih, postala tako rekoč velesila, s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. O fenomenu, ki ga predstavljata Primož Roglič in Tadej Pogačar, o izzivih, ki so pred njima in tudi pred ljubitelji tega garaškega športa, nam bo več povedal David Črmelj. David je v Vipavski dolini od koder prihaja, nekoč tudi sam vrtel pedala, danes kolesarskim karavanam na največjih dirkah sledi kot športni novinar televizije Slovenija. Na nočni obisk ga je povabil Sandi Škvarč, v pogovoru tudi zanimivosti iz zakulisja tega športa.
Na nočni obisk prihaja Ana Ferme, pevka in igralka, ki že pol desetletja nastopa kot spremljevalni vokal Nine Pušlar, blestela pa je tudi v muzikalih Cvetje v jeseni in Briljantina. Nase je opozorila že s singlom Na pogled, nedavno pa je posnela novo pesem z naslovom Sama, ki jo boste med pogovorom tudi slišali. Poleg tega, da Ana Ferme nastopa na koncertnih in festivalskih odrih, je tudi strastna motoristka in ljubiteljica živali. Prav zato sta bili njeni psički glavni zvezdi videospota, ki ga je posnela za pesem Sama.
V prvi uri nočnega programa bomo kolesarili. Naš gost bo Simon Eržen, vodja projekta Diagonala 335, ki spodbuja ljudi h gibanju, vztrajnosti in dobrodelnosti. Simon je že od malih nog kolesar. V najstniških letih je z BMX-om je osvojil 72 zmag doma in v tujini, kasneje pa prekolesaril 27 držav, zadnjih pet let je gonilna sila Diagonale 335, mož prav tako aktivne žene Mateje in oče enoletne hčere Elle. Gostil ga bo Robert Zajšek.
Njegovo ustvarjanje se pretaka skozi polja muzike, zvoka, slikarstva, performansa in multimedijskih instalacij. V tem plesu z različnimi izraznimi oblikami ga zanima, kako ujeti tisto, kar se skriva onkraj besednega. Vse naše zastrte reasničnosti. Zvok je vezivo za vizuane podobe, v prepletu se razkrijejo nova doživetja, nove razsežnosti. Pri ustvarjanju glasbe se pusti ponesti njenemu toku in včasih ga cilj tudi preseneti. Pomembno je, da ob njenih zvokih telo in duša zaplešeta. Ne boji se nostalgije in sentimentalnosti. V svojih zvočnih eksperimentih razvija romantično poetiko. Smisel in napredek človeštva vidi izključno v pripravljenosti na medsebojni čustveni stik posameznikov. Luko Uršiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
To noč bomo vnovič posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Tokrat bomo poslušali Andréja Claveauja in Tina Rossija, pa prepevajoče igralce tistega časa, kot so bili Lucien Jeunesse, Arléty, Andrex, pa še Féluxa Martena, Anny Gould, Francisa Blacha in Mathé Altéry, Henrija Slavadorja in Annie Cordy, Félixa Leclerca in zasedbo Les Compagnons de la chanson. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil. Nočni voditelj bo Miha Zor.
Naša kultura je močno usidrana v vizualno dojemanje, vendar je zvok – čeprav pogosto spregledan – prav tako pomemben za naš razvoj. V našem vsakdanjem življenju še toliko bolj - sploh glede na dejstvo, da zvok zaznavamo z vsako celico našega telesa. Tako je tudi z glasbo. O poslušanju in odzivih na zvok in glasbo od zgodnjega otroštva do pozne starosti, se bomo pogovarjali z doktorico psihologije in glasbenico, Katarino Habe. Pogovor bo vodila Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Nina Kovšca je četrto leto pevka Špadnih fantov z Vipavskega. Njen zares čudovit glas pa jo je zapeljal v kar nekaj različnih glasbenih žanrov. Slišali jo boste kot solistko pri vipavskih Tamburjaših …, poje pa tudi v dveh domačih zborih, v cerkvenem ter v zboru Duri s Cola. Jutri je dan Evrope … In Nina je Evropo doživela na enomesečni turneji s svetovno operno divo Anno Netrebko, z opero Jolanta, Petra Iljiča Čajkovskega. Pela je z zborom Ljubljanske opere in zborom Slovenske filharmonije. Narodno-zabavno glasbo je Nina pred leti prepevala v ansamblu Gorski cvet, danes pa poje s Špadnimi fanti, in prav s pesmijo Špadnih fantov začenjam klepet z Nino Kovšca. Venček travniških je to …
Neveljaven email naslov