Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald.
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald iz Golf kluba Trnovo.
“Jeza in izpadi ne spadajo na golf igrišče.”
Igralce na golf igrišče vidimo priti z veliko torbo …
“V torbi so palice, žogice, podstavki, voda, dežna oprema …”
Najdaljšo tradicijo golfa imajo na Škotskem. Vendar obstajajo zapisani dokazi, da se je prva različica te igre začela pojavljati v Aziji in tudi v južni Afriki. Tu je šlo po slikah sodeč za igro, kjer so s posebnimi palicami udarjali kamenčke in ciljali določene cilje. Nekateri celo trdijo, da se je golf kot igra prvič pojavil med rimskimi legionarji v času, ko so oblegali Evropo. Njihova igra se je imenovala spaganica, za igro pa so uporabljali z gosjim perjem natlačeno usnjeno žogico, ki so jo udarjali s palicami. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1744. Imenoval se je The Gentlemen Golfers of Leith. Medtem ko se temeljna pravila tega športa od takrat niso bistveno spreminjala pa tega ne moremo trditi za palice.
Golf je sicer eden redkih športov, ki je primeren tako za najmlajše, otroke, kot tiste tudi po letih malo starejše. In čeprav nekako velja mislenost za ta šport, da fizična pripravljenost ni tako pomembna, to ne drži, poudarja Anže Sonnenwald.
“Fizična priprava je zelo pomembna.”
Golf je torej po svetovni zgodovini sodeč precej stara športna panoga. Močno je zavita v mistiko in še vedno pri večini vzbuja občutek elitizma. Marsikje se ga zato še drži negativna etiketa snobovskega športa.
“To je res lep šport – občutek prve dobro udarjene žogice je nepozaben.”
Priljubljenost golfa je kot kaže tudi v Sloveniji vse večja, tudi zaradi cenovne dostopnosti, splošna populacija pa se je že začela zavedati, da je to samo šport, ki ima prav tako kot vsi drugi športi svoje zakonitosti, pravila, ki jih golfist upošteva, ko se poteguje za čimboljši športni rezultat, ali sprostitev po koncu napornega dneva. In obenem šport, ki bo letos po 112-ih letih zopet na Olimpijskih igrah – najboljše svetovne golfiste, med katerimi žal ne bo Slovencev, bomo tako lahko avgusta spremljali v Rio de Janeiru.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald.
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald iz Golf kluba Trnovo.
“Jeza in izpadi ne spadajo na golf igrišče.”
Igralce na golf igrišče vidimo priti z veliko torbo …
“V torbi so palice, žogice, podstavki, voda, dežna oprema …”
Najdaljšo tradicijo golfa imajo na Škotskem. Vendar obstajajo zapisani dokazi, da se je prva različica te igre začela pojavljati v Aziji in tudi v južni Afriki. Tu je šlo po slikah sodeč za igro, kjer so s posebnimi palicami udarjali kamenčke in ciljali določene cilje. Nekateri celo trdijo, da se je golf kot igra prvič pojavil med rimskimi legionarji v času, ko so oblegali Evropo. Njihova igra se je imenovala spaganica, za igro pa so uporabljali z gosjim perjem natlačeno usnjeno žogico, ki so jo udarjali s palicami. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1744. Imenoval se je The Gentlemen Golfers of Leith. Medtem ko se temeljna pravila tega športa od takrat niso bistveno spreminjala pa tega ne moremo trditi za palice.
Golf je sicer eden redkih športov, ki je primeren tako za najmlajše, otroke, kot tiste tudi po letih malo starejše. In čeprav nekako velja mislenost za ta šport, da fizična pripravljenost ni tako pomembna, to ne drži, poudarja Anže Sonnenwald.
“Fizična priprava je zelo pomembna.”
Golf je torej po svetovni zgodovini sodeč precej stara športna panoga. Močno je zavita v mistiko in še vedno pri večini vzbuja občutek elitizma. Marsikje se ga zato še drži negativna etiketa snobovskega športa.
“To je res lep šport – občutek prve dobro udarjene žogice je nepozaben.”
Priljubljenost golfa je kot kaže tudi v Sloveniji vse večja, tudi zaradi cenovne dostopnosti, splošna populacija pa se je že začela zavedati, da je to samo šport, ki ima prav tako kot vsi drugi športi svoje zakonitosti, pravila, ki jih golfist upošteva, ko se poteguje za čimboljši športni rezultat, ali sprostitev po koncu napornega dneva. In obenem šport, ki bo letos po 112-ih letih zopet na Olimpijskih igrah – najboljše svetovne golfiste, med katerimi žal ne bo Slovencev, bomo tako lahko avgusta spremljali v Rio de Janeiru.
Gostja prve radijske ure drugega maja bo strokovnjakinja hortikulture Meta Šepic, strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. S svojim znanjem, ki ga je nabirala po britanskih in belgijskih vrtovih ter občutkom za bistveno, posebno in lepo v rastlinskem svetu, nam bo spregovorila o majskih vplivih na rastline in ljudi – tudi o morebitnih povezavah med silami, ki spodbujajo cvetenje ter navdihujejo pesnike in zaljubljene … V nadaljevanju bomo slišali novega častnega občana Celja – to je skoraj 99 letni Ivan Grobelnik, ki se je pred 75. leti junaško zapisal v zgodovino. Stopili bomo tudi v Ljutomer, kjer letos praznujejo 145 let reje ljutomerskega kasača in prirejanja kasaških dirk.
Strah pred neznanim Anje Medle iz Črnomlja ni ohromil do te mere, da se ne bi podala novim izzivom naproti. Pred dobrim letom dni je sprejela delo vzgojiteljice v enoti novomeškega vrtca Pedenjped, ki se nahaja v romskem naselju Brezje. Delo z romskimi otroki in njihovimi starši je pravi danes, njeno poslanstvo. Njeno zgodbo bomo spoznali v nedeljskem nočnem obisku.
Gost nočnega programa bo Franco Juri. Od leta 2013 je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor številnih člankov, reportaž in esejev, objavljenih doma in v tujini ter petih knjig satiričnih karikatur, nastalih med 1989 in 2006. Bil je tudi veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, preizkusil se je v novinarskih vodah, vseskozi pa ga spremlja glasba. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Po polnoči se bomo pogovarjali s trenerjem fitnesa in aerobike Damirjem Čujem. Govorili bomo o pravilni vadbi in skladnosti telesa in duha, med drugim se bomo vprašali tudi, kako telesno aktivni smo Slovenci in ali se krepi naša ozaveščenost o zdravem načinu življenja. Pripravlja Teodor Bostič.
Sašo Tomažič je redni profesor Univerze v Ljubljani in avtor številnih znanstvenih člankov. Njegovo osnovno področje so informacijske in komunikacijske tehnologije, njegov humanistični duh pa raziskuje tudi trenutni globalni družbeno ekonomski sistem. V knjigi Imagine – Neprofitna družba: utopija ali nujnost, jasno in vsakomur razumljivo analizira temeljne postulate kapitalizma, predvsem dobiček iz kapitala, ki botruje nastanku dolžniških in ekonomskih kriz, v katere smo ukleščeni. Verjame, da je sistem mogoče spremeniti in da je čas za spremembe zdaj. Sašo Tomažiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Prazniki v rodno domovino velikokrat pripeljejo tudi tiste, ki svojo življenjsko pot utirajo v tujini. Med njim je tudi Nike Perne, ki že nekaj časa od blizu spoznava portugalsko prestolnico. V Lizboni je zaposlena v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja z organizacijo umetniških dogodkov, ki povezujejo svetlobo in tehnologijo, med drugim tudi svetlobni festival LUMINA, na katerem je v preteklosti sodelovalo kar nekaj umetnikov iz Slovenije. To pa ni vse, kar Niko Perne zanima in s čimer se ukvarja. Obudila je povezovanje Slovencev na Portugalskem, vpeta je v kar nekaj mednarodnih sodelovanj, ena od velikih ljubezni pa je tudi glasba. Seveda je ne bo manjkalo tudi med nočnim pogovorom, v katerem nam bo približala svoje aktivnosti, želje in izkušnje, hkrati pa seveda tudi življenje v mestu ob izlivu reke Tajo. Niko Perne je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Rok Peric se počasi in pogumno prebija v svet fotografije in videografije. Želi si potovati in fotografirati in ravno neodvisnost, ki jo prinaša ta umetnost, je razlog, da je tako vzljubil fotografijo. Gre za zelo kreativno delo, kjer pa je pomembno povezovanje znanj in neskončne domišljije v končni izdelek. Februarja je odprl svoj YouTube kanal, kjer v slovenščini deli nasvete o fotografiji in videografiji in tako začrtal novo pot pri njegovem ustvarjanju. Na nočnem obisku ga bo gostil Boštjan Simčič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Galaksije. Ste vedeli, da strokovnjaki govorijo o jatah galaksij? Te raziskujemo tudi v Sloveniji, ena od raziskovalk lastnosti plina v skupinah in jatah galaksij je tudi dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Na klepetu v Nočnem obisku se bomo z gostjo sprehodili po vesolju, obiskali še kakšno supernovo, spregovorili o kozmoloških simulacijah ter z vprašanji skušali dobiti odgovore, da bomo lažje razumeli delovanje vesolja. Pogovor pripravlja Sandi Horvat.
Naš največji živalski vrt – ZOO Ljubljana, ki letos praznuje 70 let, ima srečo, da so v njegovi ekipi poleg občudovanja vrednih živalih tudi izjemni ljudje. Eden izmed njih je Matija Ramšak, najstarejši oskrbnik živali v ZOO-ju, ki je tja prvič prišel že davnega leta 1982 kot navdušen akvarist. Zdaj že nekaj let skrbi za skupino živali med katerimi so levi, tigri, gepardi, žirafe, kamele, zebre, antilope in, njegovo najljubše dekle – 44 letna azijska slonica Ganga. Ramšak ima z Gango posebno vez in tudi nasploh so mu sloni zelo ljubi, zdaj ravno čaka na zagovor diplomske naloge na temo spanja slonov. Kljub obilju življenjskih izkušenj, se še vedno ves čas izobražuje, išče nove in živalim prijazne načine treninga in je tudi inovator. Bodite z nami v noči s sobote na nedeljo, ko pride k nam na obisk. Njegove zgodbe iz živalskega kraljestva so navdihujoče in osupljive.
Poljanka Dolhar je novinarka in urednica za področje kulture. Njeno delo lahko spremljate v slovenskih in italijanskih medijih, največ v Primorskem dnevniku – edinem dnevniku slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki izhaja od leta 1945. Od povojnih let v Trstu deluje tudi društvo Slovenski klub, ki mu predseduje Dolharjeva. Z Ivano Zajc bosta govorili o primorskem kulturnem vrvežu, o Slovencih v Italiji, o pisanju, o lepih stvareh, o Srečku Kosovelu, gledališču in svetilnikih.
Na nočni klepet prihaja glasbeni producent Dejan Radičevič Daisy, ki na domači glasbeni sceni ustvarja že od leta 1997. Pod njegovimi »ušesi« so nastali mnogi – v Sloveniji in tudi širše – popularni projekti pevk, pevcev in skupin, kot so: Siddharta, Big foot mama, Sestre, Neisha, Alya, Trkaj, Zoran Predin, Željko Joksimovič, Nuša Derenda in še kdo. Sodeloval je pri nastanku več kot 50-ih albumov in organiziral več kot 500 dogodkov. Zanimivo bo, zato prisluhnite – takoj po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.
Deset let po Zadnji egoistični predstavi je samega sebe znova režiral v Prvi altruistični predstavi. V tej sezoni se lahko na malem odru SNG Drame v Ljubljani udeležite Bedenja, ki ga je postavil po besedilu Nebojše Pop Tasića. Predstava, ki jo vidi kot koncert za igralske glasove in uglasbene rekvizite. Prej, vmes in potem režira še mnoge druge avtorje, svoje avtorske priredbe in lastna besedila. Kot pravi, gre pri režiji predvsem in najprej za užitek, ljubezen, ne glede na to, od kod pride snov. Gledališkega režiserja, igralca, pisca dram in dramatizacij ter intermedijskega umetnika Mareta Bulca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Premik ure iz zimskega na poletni čas pri nas poznamo od leta 1983. Nekaj manj kot 40 let kasneje bomo ure nehali premikati in ure bodo vse leto kazale zdajšnji zimski čas. Poletnega naj bi izmed naših sosed imela zgolj Hrvaška, kar je z vidika turizma povsem logična izbira. Kaj bo prinesel enotni čas skozi vse leto? Bi raje imeli zimskega ali poletnega? Kakšne so pozitivne in kakšne negativne posledice tega ukrepa? Na telefonski številki 01/475 22 22 vas to noč voditelj Jure K. Čokl vabi k reševanju čisto prave časovne zanke.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja predsednik društva Gorska reševalna služba Kamnik Srečo Podbevšek. Kljub temu, da je kamniška postaja ena izmed večjih v Sloveniji, pri vrhu tudi po številu intervencij, se je znašla v nezavidljivem položaju, saj so zaradi sistemske neurejenosti na področju reševanja v gorah, ostali brez primernih prostorov. Tako so se v stiski znašli tisti, ki se običajno odpravijo na pomoč drugim. O tem, zakaj so se znašli v neprimernih začasnih prostorih, kako tudi s pomočjo zbiranja dobrodelnih sredstev rešujejo nastale težave in poslanstvu gorske reševalne službe, bomo s Srečom Podbevškom govorili po polnoči.
Anja Smogavec živi kljub cerebralni paralizi nadvse polno življenje in se zlepa ne predaja malodušju. Njeni veliki ljubezni, sprostitev in način izražanja sta glasba in pisanje, že kot srednješolka je izdala mladinski roman in pesniško zbirko. O tem, kako je sprejela svojo bolezen in kakšen je njen recept za polno in pozitivno življenje, pa v pogovoru takoj po polnoči. Naš gost bo tudi dr. Dragan Potočnik, znan svetovni popotnik, pesnik in pisatelj, v nadaljevanju noči pa boste prisluhnili glasbi Franka Sinatre. Vabljeni v družbo Darinke Čobec!
Neveljaven email naslov