Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
Predstavljamo vsebino in raznolikost poletnih prireditev v knežjem mestu Celje. Jerneja Kolar z Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia, bo izpostavila sožitje med kulturo in turizmom, ki se najuspešneje zlijeta predvsem poleti. Jernejo Kolar bo na nočnem obisku gosti Teodor Bostič.
V sredinem Nočnem obisku bo voditelj Jure Čepin gostil mag. Darjo Ribarič, ustanoviteljico in predsednico društva Vivamar, ki skrbi za trajnostni razvoj morja. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom izvajanja raziskav delfinov vrste navadna velika pliskavka, ki je v Jadranskem morju ranljiva in ogrožena. Darja je bila aktivna tudi na področju raziskovanja morskih sesalcev v Rdečem morju, Severnem morju in ob obali Pacifiškega oceana, v prostem času pa je navdušena popotnica, saj je med drugim obiskala Indijo, Burmo, Malezijo in Kubo ter se potapljala v ZDA, na Tajskem, v Belizeju, Egiptu in Južni Afriki. Zgodbe s popotovanj in izkušnje z vodenjem društva bo z nami delila nekaj minut čez polnoč.
Večkratni prvak v rapperski improvizaciji, didžej, vokalist, tudi mislec, kolumnist in producent – vse to je Miha Blažič, ki ga bolje poznamo pod umetniškim imenom N`toko. Je eden redkih Slovencev, ki je nastopil na slovitem britanskem glasbeno-kulturnem festivalu Glastonbury. Glasbeni producent in tudi vokalist zasedbe Moveknoledgement, znan po svojih družbenokritičnih besedilih, svoja stališča že nekaj časa izraža na svojem odmevnem blogu in tudi v tedenskih kolumnah za Mladino. Prepoznaven je tudi zunaj slovenskih meja, veliko je nastopal in ustvarjal celo na daljnem Japonskem. Miho Blažiča – N`toka je na nočni obisk v noči z nedelje na ponedeljek povabil Peter Močnik. Vabljeni k poslušanju.
“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.
Svojo življenjsko pot bo na nočnem obisku odkrival Alejandro Rodriguez Diaz del Real, Španec, ki je rodno Sevillo zamenjal za Huelvo v Andaluziji, kjer je odraščal. Študiral je v Nemčiji, že desetletje pa živi na tržaškem Krasu, na Proseku. Alejandro je profesor španščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg maternega jezika govori angleško, francosko, nemško, italijansko, slovensko, nazadnje se je učil tudi grščino. Obožuje španske dokumentarne filme, poezijo Federica Garcie Lorce in kulinariko različnih koncev sveta. Alejandra Rodrigueza gosti Barbara Čepirlo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po polnoči bomo predstavili knjigo z naslovom JAZ SEM DAROVALEC. Avtorica Tea Gajšek v njej predstavlja svojo osebno zgodbo. Govori o mami z bolno hčerko, ki ima cistično fibrozo in je že dvakrat prestala transplantacijo pljuč. Knjiga je obogatena s fotografijami mednarodno priznane fotografinje Alenke Slavinec, ki prav tako prihaja na nočni obisk. Kako pomembno je darovanje organov? O bolezni se premalo govori in jo večina premalo pozna. Kako pa se starši lahko sprijaznijo s tako težkim bremenom in odgovornostjo? Če se bomo o tem pogovarjali, bomo morda pomagali še komu. K poslušanju nas vabi voditeljica Jasmina Bauman.
Kaj poreče gost nocojšnjega Nočnega obiska na znano misel Alberta Einsteina, ki naj bi ob neki priložnosti dejal, da ko bodo izumrle čebele, bo v nekaj letih izumrl tudi človek? Dr. Danilo Bevk, ki vsakodnevno preučuje vlogo in pomen domačih in divjih čebel v našem okolju je zaskrbljen zaradi vedno bolj grobih posegov v naravo, ki ogrožajo številne živalske vrste. Dr. Bevk je zaposlen na Nacionalnem inštitutu za biologijo; čebelam, čmrljem in drugim opraševalcem pa namenja tudi velik del prostega časa. O utrinkih iz svojega poklicnega in zasebnega življenja bo spregovoril po polnoči v Nočnem programu. Pred mikrofon ga je povabil Iztok Konc.
Biološko, organsko, povsem sveže naravnost z domačega vrta, z ljubeznijo stkano v okusna in bogata sozvočja. Šest vokalnih zanesenjakov, ki sestavljajo vokalni band Kreativo v glasbenem ustvarjanju združuje preprosto načelo: naravno toplino in ubranost človeških glasov čimbolj “ekološko” ter pristno pretočiti v čutno doživetje poslušalcev. Kako zvenijo v živo oziroma kako se šest glasov zlije v enega samega, prisluhnite v noči iz nedelje na ponedeljek. Gostitelj pogovora je Marko Rozman.
V nedeljskem Nočnem obisku gostimo mlado ekonomistko, ki je svoje navdušenje nad zdravim načinom življenja spremenila v poslovni uspeh. Nastja Kramer s svojo blagovno znamko zdrave prehrane Malinca, ki je na družabnih omrežjih pravi hit, ni prisotna le na slovenskem trgu, širi se tudi čez mejo. Njen trud ni ostal neopažen, nominirali so jo za finalni izbor za mladega podjetnika. Z voditeljico Tino Lamovšek bosta razpravljali o pomenu ekipnega dela, podjetniški poti mladih, o premišljenih nastopih na družbenih omrežjih, kot tudi o vedno aktualni temi zdravih prehranjevalnih navadah tako doma kot na tujem, ki jih je Nastja spoznala na potovanjih.
Poletje se je začelo in to je čas, ko razmišljamo tudi o počitniških ali popotniških dogodivščinah. Novogoričana Gregorja Tavčarja so potovanja zasvojila že v mladostniških letih. Prvič se je na daljše potovanje odpravil v Afriko. Pot ga je vodila od Kenije skozi Tanzanijo v Malawi, Mozambik in Zimbabwe. O svojih popotniških izkušnjah, predvsem po Aziji, ki ga je duhovno obogatila, pripoveduje Nataši Uršič.
Prepotovala je že več kot pol sveta in ob tem postala prava mojstrica priprave zelenjavnih minešter. Vesni Velišček, po izobrazbi zgodovinarki in sociologinji kulture, se je življenje obrnilo na glavo, ko po diplomi ni našla službe. Podala se je na pot samostojnega podjetništva in ustanovila podjetje Slocally, ki turiste, ki jih pot pripelje v našo državo, vabi, naj za spoznavanje Slovenije najamejo domačina in tako odkrijejo manj raziskane, a zato nič manj zanimive kotičke naše države. O lepotah naše dežele pa njeni ljubezni do narave, kampiranja, pohodništva, kuhanja in nabiranja zdravilnih rastlin, se bo z Vesno Velišček, pogovarjala Tadeja Bizilj.
Ob slovenskem dnevu krvodajalstva bo voditelj nočnega programa Zoran Turk gostil večkratna krvodajalca. Stanislav Žebola je kri daroval že 152-krat. Mladi krvodajalec, zdravnik pripravnik, Gregor Emeršič, pa sicer še nima tako visoke številke darovanja, je pa mlad krvodajalec, ki ima vso to humanitarno in donatorsko pot še pred seboj. Pridružite se nam po polnoči.
S komentarji in glasbo se sprehajamo skozi zadnji album legendarnega francoskega šansonjerja Charlesa Aznavourja, ki ga je izdal, ko mu je bilo 87 let. Album nosi naslov Aznavour Toujours, Aznavour za vedno, nanj pa je uvrščenih dvanajst šansonov, za katere je napisal tako besedila kot tudi glasbo; enajst od teh popolnoma na novo, enega pa na eno od njegovih starih melodij, a z novim besedilom. Glasbo Charlesa Aznavourja nam razkriva Miha Zor.
Ko mojstri papirničarji naredijo glavno sestavino in tiskar opravi svoje delo, je na vrsti knjigovez. Zgibanju in šivanju papirja sledi izdelava "obleke" v obliki platnic iz kartona, knjigoveškega platna, usnja, blaga ali vzorčastega papirja. Po polnoči bomo torej gledali pod prste knjigovezinje. Z Nadjo Marušo Hren bomo klepetali o tem, zakaj Slovenci premalo pišemo, listali bomo po njenih unikatnih izdelkih, ko bomo osvojili potrebno znanje pa bomo poskušali ustvariti svojo beležnico. Vabljeni k poslušanju Nočnega obiska!
Gostja nedeljskega Nočnega obiska je pred desetletjem zaključila študij ruskega jezika s književnostjo ter slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlila kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje. Dr. Saša Babič se raziskovalno posveča slovstveni folklori, predvsem kratkim slovstvenofolklornim oblikam, tj. folklornim obrazcem kot so: delovni vzkliki, pozdravi, kletvice, pregovori, uganke, zagovori, molitvice. Zanima jo tako historičen vpogled v njihovo rabo kot sodobne oblike. Voditeljica Tina Lamovšek bo pozornost namenila tudi knjigi Beseda ni konj: Slovenski folklorni obrazci, v katerih gostja obravnava prav to raziskovalno področje.
Stojan Lipolt je divaški arhitekt in moderator odmevnih pogovornih večerov Divača - mesto nad Reko. Zase rad pravi, da se je rodil nekaj stoletij prepozno, in morda se ravno zato v preteklost vrača z brskanjem po starih publikacijah in se s svojim malodane enciklopedičnim znanjem bori za ohranjanje kulturne dediščine. V nočnem programu bo gost Brede Biščak, njun pogovor pa se bo meandrasto vil med kraškim jamskim in staroverskim svetom, južno železnico, arhitekturo in rock glasbo. Pridružite se nam nekaj po polnoči.
Na Nočni obisk prihaja Lea Leskošek, glavna trenerka psov v šoli Lepo vzgojen pes. Lea je svojo pot začela v enem izmed kinoloških društev in čez čas se je v njej razvila želja po ukvarjanju z rehabilitacijo agresivnih psov. To željo je tudi uresničila in njena izobraževalna pot jo je pripeljala celo na izobraževanje pri slovitem šepetalcu psom Cesarju Milanu. Razen z agresivnimi psi se ukvarja še z ocenjevanjem primernosti psov za vključitev v terapevtski program pri društvu Tačke pomagačke. Z gostjo se bomo pogovarjali o tem, katera pasma je za posameznega lastnika najbolj primerna, kako se lotiti vzgoje mladiča, ki pride v novi dom, in še zlasti o tem, kako ravnati s psom, če se njegova vzgoja ne izide po načrtih.
Na nočni obisk prihaja kitarist Tilen Pusarj. Prvenec "Inner Strength" , ki ga je izdel pred tremi leti, je iskreno zrcalo njegovega srca in duše, ki nas poziva na potovanja skozi njegove življenjske zgodbe. S Tilnom Pusarjem, ki izvaja slogovno precej raznoliko glasbo, se bo pogovarjal Robert Zajšek.
Neveljaven email naslov