Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav ji je zmaga na letošnji Emi za las ušla, je Sara Briški Cirman po svojem nastopu prejela ogromno spletnih čestitk in še več podpore oboževalcev. Izkušnje je 19-letna glasbenica sicer nabirala v klasičnih vodah; 13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer ima (kakor pravi sama) človek več svobode. Glasbenico, bolj znano po umetniškem imenu Raiven, je na Nočni obisk povabila Darja Pograjc.
Čeprav ji je zmaga za las ušla, je Sara Briški Cirman po svojem nastopu na letošnji Emi prejela ogromno podpore in čestitk. Izkušnje je 19-letna glasbenica nabirala v klasičnih vodah – 13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer ima več svobode. Nastal je projekt Raiven, ki ga poleg Sare poosebljata glasbenika Jernej Kržič in Tadej Košir.
Odločitev za nastop na Emi je bila v prvi vrsti Sarina, Jernej in Tadej sta jo pač morala sprejeti. “To je v bistvu izgledalo tako, da smo imeli en sestanek in Sara kar naenkrat reče: ‘Jaz bi pa ful šla na Emo.’ Aja, aha, ok. Kako bomo pa zdaj to speljali?” v smehu pove producent Jernej Kržič. Če po uspešnem nastopu potegnemo črto – je na Emi boljše zmagati ali biti drugi?
Zmaga na taki prireditvi je dvorezen meč. Sicer je super, ena taka odskočna deska. Ampak se pa vseeno najde toliko enih ljudi, ki ti mogoče želi slabo. S tem moraš potem nekako shajati. Mi se pa še vedno sprašujemo, kako nam je boljše.
Sara je trenutno vpisana v 1. letnik Akademije za glasbo, kjer študira solo petje. Pred tem je končala nižjo in srednjo glasbeno iz igranja harfe. Že pri svojih šestih letih je ugotovila, da je harfa instrument, ki si ga želi igrati.
Enkrat sem slišala harfo na koncertu in sem bila čisto navdušena. Iskreno povedano, bolj kot nad zvokom predvsem nad to vizualno podobo.
Glavni razlog, da se ni odločila za študij harfe, je trema. “Jaz sem imela take treme, da mi je bilo slabo. Ni minil en koncert, da se jaz ne bi tresla preden sem šla na oder. Ne glede na to, kako dobro sem bila pripravljena. Pri petju pa je tudi dosti treme ampak bolj ta pozitivna. Adrenalin in to,“ pove pevka Sara Briški Cirman.
Sarin izstopajoč videz je v svetu pop glasbe prednost, v svetu klasične glasbe pa je nekonvencionalnost včasih tudi slabost.
Enkrat sem slišala en tak komentar, da samo po laseh izstopam in po ničemer drugem. Ampak to se je videlo, da ta gospa ni imela kaj drugega za povedati. Sem na srečo imela vedno take profesorje, ki so stali za mano in so me pri tem podpirali in me nikoli niso hoteli omejevati.
Mlada glasbenica v isti sapi razloži, da roza lasje niso znak uporniške najstnice, niti niso marketinška poteza. So pa Sarin znak že od devetega razreda osnovne šole. Malce je povezan tudi z žanri, ki jih Sara rada posluša. Blizu so ji simfonični metal, rock opera in celo rap.
Tak čuden ritual imam, da vsakič preden grem na oder poslušam res tisti gangsterski rap. To se zdi vsem ful čudno, ampak tako je. Tudi, če klasiko pojem. Ne vem, to me je moj mlajši bratec tako nekako navadil.
Pogovoru lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi. V Nočnem obisku smo govorili tudi o prvem Raiveninem videospotu Jadra, ki bil po izboru žirije Televizije Slovenija, Vala202 in MMC RTV Slovenija izbran za Preboj leta:
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Čeprav ji je zmaga na letošnji Emi za las ušla, je Sara Briški Cirman po svojem nastopu prejela ogromno spletnih čestitk in še več podpore oboževalcev. Izkušnje je 19-letna glasbenica sicer nabirala v klasičnih vodah; 13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer ima (kakor pravi sama) človek več svobode. Glasbenico, bolj znano po umetniškem imenu Raiven, je na Nočni obisk povabila Darja Pograjc.
Čeprav ji je zmaga za las ušla, je Sara Briški Cirman po svojem nastopu na letošnji Emi prejela ogromno podpore in čestitk. Izkušnje je 19-letna glasbenica nabirala v klasičnih vodah – 13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer ima več svobode. Nastal je projekt Raiven, ki ga poleg Sare poosebljata glasbenika Jernej Kržič in Tadej Košir.
Odločitev za nastop na Emi je bila v prvi vrsti Sarina, Jernej in Tadej sta jo pač morala sprejeti. “To je v bistvu izgledalo tako, da smo imeli en sestanek in Sara kar naenkrat reče: ‘Jaz bi pa ful šla na Emo.’ Aja, aha, ok. Kako bomo pa zdaj to speljali?” v smehu pove producent Jernej Kržič. Če po uspešnem nastopu potegnemo črto – je na Emi boljše zmagati ali biti drugi?
Zmaga na taki prireditvi je dvorezen meč. Sicer je super, ena taka odskočna deska. Ampak se pa vseeno najde toliko enih ljudi, ki ti mogoče želi slabo. S tem moraš potem nekako shajati. Mi se pa še vedno sprašujemo, kako nam je boljše.
Sara je trenutno vpisana v 1. letnik Akademije za glasbo, kjer študira solo petje. Pred tem je končala nižjo in srednjo glasbeno iz igranja harfe. Že pri svojih šestih letih je ugotovila, da je harfa instrument, ki si ga želi igrati.
Enkrat sem slišala harfo na koncertu in sem bila čisto navdušena. Iskreno povedano, bolj kot nad zvokom predvsem nad to vizualno podobo.
Glavni razlog, da se ni odločila za študij harfe, je trema. “Jaz sem imela take treme, da mi je bilo slabo. Ni minil en koncert, da se jaz ne bi tresla preden sem šla na oder. Ne glede na to, kako dobro sem bila pripravljena. Pri petju pa je tudi dosti treme ampak bolj ta pozitivna. Adrenalin in to,“ pove pevka Sara Briški Cirman.
Sarin izstopajoč videz je v svetu pop glasbe prednost, v svetu klasične glasbe pa je nekonvencionalnost včasih tudi slabost.
Enkrat sem slišala en tak komentar, da samo po laseh izstopam in po ničemer drugem. Ampak to se je videlo, da ta gospa ni imela kaj drugega za povedati. Sem na srečo imela vedno take profesorje, ki so stali za mano in so me pri tem podpirali in me nikoli niso hoteli omejevati.
Mlada glasbenica v isti sapi razloži, da roza lasje niso znak uporniške najstnice, niti niso marketinška poteza. So pa Sarin znak že od devetega razreda osnovne šole. Malce je povezan tudi z žanri, ki jih Sara rada posluša. Blizu so ji simfonični metal, rock opera in celo rap.
Tak čuden ritual imam, da vsakič preden grem na oder poslušam res tisti gangsterski rap. To se zdi vsem ful čudno, ampak tako je. Tudi, če klasiko pojem. Ne vem, to me je moj mlajši bratec tako nekako navadil.
Pogovoru lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi. V Nočnem obisku smo govorili tudi o prvem Raiveninem videospotu Jadra, ki bil po izboru žirije Televizije Slovenija, Vala202 in MMC RTV Slovenija izbran za Preboj leta:
Domačini v Mirnski kotlini jo poznajo po tem, da se je rodila v Bistrici pri Šentrupertu. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Kot zdravnico jo poznajo v Mariboru, Zagrebu in v Ljubljani. Še najbolj pa jo povezujemo z ustanovo Slovenija-transplant, ki jo je pomagala ustanoviti in jo je dolgo tudi uspešno vodila. Na nočni obisk prihaja izjemno predana zdravnica prim. Danica Avsec. Pravi, da je med neštetimi nočnimi dežurstvi že večkrat poslušala radijski nočni program. Ob 20-letnici Slovenija-transplanta, Javnega zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, pa je gostja tudi sama.
V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.
Odprimo jih, pravi naša nočna gostja, prevajalka, urednica in strastna bralka. Njene sijajne prevode poezije Sylvie Plath smo v našem nočnem programu že predstavili. Tokrat prihaja na obisk kot ambasadorka Noči knjige, svetovnega dogodka, ki se vsako leto zgodi v noči z 22. na 23. april. K soustvarjanju so vabljeni vsi, vsak lahko to noč ali vso pomlad naredi svoj literarni dogodek in ga prek Noči knjige deli z drugimi. Naj se slišijo glasovi generacij najmlajših in mladostnikov, glasovi starejših in najstarejših generacij, naj zazveni njihov glas srčnega poguma. Naš skupni glas ljubezni in sočutja. Osrednja misel letošnje noči, Nosimo srca v dlaneh, je vzeta iz pesmi Karla Destovnika Kajuha, saj letos praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Voditeljica Nada Vodušek se bo z gostjo pogovarjala tudi o zadnjih knjigah, ki jih je uredila in o vsem, kar jo navdihuje – jezik, knjige, filmi, flamenko, konji, petje, planinarjenje ...
8. april je za pripadnike romske skupnosti po svetu pomemben mejnik. Na ta dan so leta 1971 na prvem svetovem romskem kongresu v Londonu Rome priznali kot narod, priznali so njihov jezik, izbrana pa sta bila tudi zastava in himna naroda. Slednja je postala skladba Djelem, Djelem. Rodil se je romski aktivizem za pravice in enakopravnost romske skupnosti. Ob svetovnem dnevu Romov bomo začeli tokratni nočni program. Med drugim prinašamo strnjeno reportažo o dogajanju minulega tedna pri nas. Sprehodili se bomo od osrednje prireditve v Murski Soboti do Novega mesta. Z vmesnimi postanki po večjih slovenskih mestih, v katerih so razne organizacije pripravile manjša obeležja, okrogle mize in dogodke, s katerimi so opozorili na aktualne izzive skupnosti bomo z izborom romske glasbe obiskali še Rome po svetu. Z naborom zanimivosti o Romih in njihovi zgodovini vas bo po poti vodil Sandi Horvat.
Biolog dr. Tomi Trilar je velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic. Je vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja Slovenskega arhiva živalskih zvokov, katerega glavni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Kaj posamezni zvoki pri živalih pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tomi Trilar več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Ob zaključku Festivala soške postrvi v Tolminu smo na nočni obisk povabili Dušana Jesenška, enega najzaslužnejših za ohranitev te avtohtone ribje vrste, ki je v 90. letih zaradi ogroženosti pristala na rdečem seznamu. Z genskimi raziskavami so z domačimi in francoskimi strokovnjaki uspeli iz le še osmih populacij čiste soške postrvi ustvariti plemensko jato in postrv z značilnim marmoriranim vzorcem rešiti pred izumrtjem. O tem, novi učni pešpoti ob Tolminki, posvečeni tradiciji ribištva in ribogojstva, ribolovnem turizmu in še marsičim se je z Jesenškom, po izobrazbi veterinarjem, pogovarjala Mariša Bizjak.
Na dan diagnoze, 6. aprila lani, je po vsej Sloveniji zapadlo dvajset centimetrov snega. Ta bo takrat 29-letno vedno aktivno Leo Smrkolj še dolgo spominjal na tisto torkovo dopoldne, ko je izvedela, da jo čaka težak boj z Hodgkinovim limfomom, rakom limfe, ki pa se ga je lotila na svoj način: s pogumom, humorjem in zelo odkritimi zapisi na družbenih omrežjih. Kemoterapije in operacije je jemala kot 'dopust', si govorila, da gre za tri dni na Bora Boro, Havaje, v Kostariko … Ko je sama najbolj potrebovala oporo, je postala opora ostalim bolnikom z rakom, njen spletni dnevnik pa bo gotovo v pomoč tudi prihodnjim bolnikom. Leto po diagnozi je Leo Smrkolj na Nočni obisk povabila Andreja Čokl.
Minuli petek so slovesno podelili letošnje Glazerjeve nagrade, ki jih za dosežke v kulturi in umetnosti podeljuje Mestna občina Maribor. Nagrajenci, igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak, bodo gostje četrtkovega nočnega programa.
Nocoj malo po polnoči nas bo obiskala pevka in vsestranska glasbenica Anja Hrastovšek. Morda vam celo v ušesih odzvanja njena simpatična skladba Tja bi šla, ki je bila lani ena izmed najbolj predvajanih skladb slovenskih izvajalcev na Prvem! Z Anjo, diplomantko deželnega Konservatorija za glasbo v Celovcu, sicer pa tudi pevko v mednarodno priznani vokalni skupini Jazzva, ustanoviteljico in glavno vokalistko jazz kvarteta The Oakleys ter glasbene zasedbe SOUL, JAZZ in JAZ, pa tudi dirigentko in učiteljico petja, se bom pogovarjala Višnja Fičor. Pridružite se nama pri nočnem klepetu o vokalni glasbi, od jazza do zborovskega petja!
Radi imate naravo, pridelujete svojo hrano, spoštujete okolje, spogledujete se z novo službo … In kako od vrta prestopiti do kmetije, ki bi postala vir zaslužka? Tako je pred leti razmišljala Mateja Reš, kmetica, pisateljica, predavateljica, kuharica, prodajalka. Na njeni butično ekološki kmetiji, učnem poligonu, kraju sprostitve, raju za vsa čutila, na obrobju vasi Zgornje Gorje, nedaleč stran od Bleda, življenje ni samo idealizirana predstava vseh, ki bi si želeli osvežitve v življenju in kruha na drugačen način. Srce njene kmetije utripa močneje tudi zaradi objema planin, Stola, Begunjščice, ledeniške morene Obočnice in obrisov živih bitij, ki tam domujejo in Mateji med delom delajo družbo. Brez njenih putk, s katerimi tako prisrčno kramlja in številnimi kulturami, ki jih vzgaja, niti en njen dan ni enak drugemu. Ob vsem pa, pravi, je vsak dan tudi prosta, rada si vzame čas zase, dolgo pije jutranjo kavo.Kako živi v tesnem stiku z neokrnjeno naravo, ob obilici dela, kamor ljudje radi pridejo pasti oči in razvajati brbončice - Mateja je kot njena mama odlična kuharska mojstrica. Z nočno gostjo Matejo Reš se bomo pogovarjali po polnoči. Vaša gostiteljica bo Vesna Topolovec.
Milan Jazbec, prihaja na prav nič uraden nočni obisk, tako rekoč v domači halji. Kaj ustvarja za domačo pisalno mizo, ko zapisuje svoje izkušnje in razmišljanja veleposlanika v Stocholmu, Ankari in Skopju? Kakšne odlike krasijo uspešnega diplomata? Kako plesati na diplomatskem parketu in kako dobro je poznati protokol: white tie ali black tie? Diplomati slovijo kot zadržani ljudje, za Milana Jazbeca to ne velja. Slovijo pa tudi kot mojstri besed, morda tudi besedičenja – to pa bomo preverili v nočnem programu z voditeljico Alenko Terlep.
Naša gostja v nočnem programu bo Špela Mrak iz Slapa ob Idrijci. Je programska vodja Kinogledališča Tolmin. Karizmatična in prijetna sogovornica je končala študij na FF v Ljubljani, je diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika. Vključena je v številne krajevne in občinske organizacije ter svete in sodeluje pri izvedbi raznolikih javnih dogodkih v Posočju. S Špelo Mrak se bo pogovarjala Smilja Baranja.
Kako primerneje začeti in počastiti dan lažnjivih kljukcev kot s humorjem? In da bo ta v prvi urici Prvega aprila še bolj žlahtnen, bodo humorni del prispevali slovenski avtorji. Seveda pa boste svoj delež lahko dodali tudi vi, če boste to le hoteli. Z vami bo klepetala Lucija Grm!
Na nočni obisk prihaja veteranski športnik Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. O njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti – se bo z Markom Slugo pogovarjala Lidija Cokan.
V Nočni obisk prihaja Manca Smrekar, paraplezalka, ki je za svoje prvo leto nastopanja na tekmovanjih najvišjega nivoja prejela naziv parašportnica leta 2021. Nase je opozorila predvsem z odličnimi nastopi na svetovnem prvenstvu v Rusiji in dokazala, da je prirojena dismelija na poti proti športnim sanjam, ne bo ustavila. Manca Smrekar pravi, da praktično ni veliko stvari, ki jih ne bi mogla početi, a si jih mora prilagoditi. Tako ne le, da odlično pleza in se spogleduje z alpinizmom, ampak tudi igra klavir in si utira svojo pot v poslovni svet. Spoznali jo boste po polnoči.
Na Prvem bomo tradicionalno spremljali podelitev nagrad Ameriške filmske akademije oziroma oskarjev. Takoj po polnoči sledi pogovor s filmsko kritičarko Ano Jurc, nato sprehod po rdeči preprogi in od 2:00 naprej spremljanje podelitve, za katero akademija obljublja, da bo nekaj povsem drugega od tistega, kar smo videli do zdaj. Ali bo res tako, bosta v noči na ponedeljek ves čas podelitve preverjala nočna voditelja Višnja Fičor in Jure K. Čokl.
Le kaj se je motalo po glavi Janu Konečniku, ko je pred dobrimi štirimi leti pustil službo, si oprtal nahrbtnik in se odpravil na enoletno potovanje po svetu? Prvi dan, prva postaja: Srednja Amerika, Mehika, Cancun. In že prva dogodivščina! Še 364 jih bo. Jan Konečnik je svoje potepanje po Srednji Ameriki, Aziji in Afriki popisal v knjigi Kje je Jan?.
Tatjana Gregorič - Tatjana Mihelj NAPOVED: Na nočni klepet je Tatjana Gregorič tokrat povabila pevko Tatjano Mihelj, tiho stalnico goriške glasbene scene, zmagovalko lanskega 40. festivala Melodij morja in sonca, izvrstno interpretko legendarnih skladb iz obdobja slovenske popevke, glasbenico, ki je na sceni že več kot tri desetletja. Tatjana Mihelj bo med drugim razkrivala svoj odnos do slovenskih festivalov, pripovedovala o številnih nastopih na Goriškem, obujala z nami spomine na otroštvo in mladost in nam tudi zapela v živo … prijetna, a tudi zelo neposredna sogovornica je, saj odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji, ker se tam počutita veliko bolje kot v Novi Gorici, je zavezana hlačam in športnim oblačilom, kratki pričesk, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo za vizualizacija, astrologija, energije, numerologija … V znamenju pomladi in primorskih vsebin bo zvenelo tudi nadaljevanje nočnega programa, tokrat iz novogoriškega studia Radia Koper.
Besede »concierge« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdemo. Še najbližji prevod je »skrbnik oz. skrbnica gostov«, ki ga navaja poklicni standard za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vendar je concierge veliko več, skrbi za gostoljubje, dobrobit hotelskih gostov in izpolnjuje celo paleto njihovih želja, od drobnih, vsakdanjih, pa vse do zelo nenavadnih in skoraj nemogočih. Da bi bolje spoznali delo conciergea, je Andreja Čokl na Nočni obisk povabila Marjana Glasnovića, conciergea v hotelu Kempinski Palace Portorož, verjetno najbolj prestižnem hotelu v Sloveniji z bogato zgodovino. Marjan Glasnović je lani postal tudi član mednarodnega združenja Clef d'Or in si na uniformo pripel zlata ključka, ki v svetu conciergev pomenita podobno kot v kulinariki Michelinove zvezdice.
V luči minulega tedna možganov se bomo pogovarjali o razvijanju miselnih sposobnosti pri najmlajših in spoznali načine, s katerimi lahko uporabljamo levo in desno polovico možganov – tako brusimo svoje možganske sposobnosti in tudi spretnosti. Naša sogovornica bo Mateja Car, ki je pred nekaj leti poslovni poti v medijih skoraj popolnoma pomahala v slovo. Svoj glas sicer še vedno posodi kakšni junakinji risank ali za radijske in TV-oglase. Večino časa pa zgovorna Mariborčanka preživi z najmlajšimi kot trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor in jim pomaga uresničevati potenciale, ki jih klasično šolstvo velikokrat pušča ob strani. Z njo se bo pogovarjala Helena Ajdnik.
Neveljaven email naslov