Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav ji je zmaga na letošnji Emi za las ušla, je Sara Briški Cirman po svojem nastopu prejela ogromno spletnih čestitk in še več podpore oboževalcev. Izkušnje je 19-letna glasbenica sicer nabirala v klasičnih vodah; 13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer ima (kakor pravi sama) človek več svobode. Glasbenico, bolj znano po umetniškem imenu Raiven, je na Nočni obisk povabila Darja Pograjc.
Čeprav ji je zmaga za las ušla, je Sara Briški Cirman po svojem nastopu na letošnji Emi prejela ogromno podpore in čestitk. Izkušnje je 19-letna glasbenica nabirala v klasičnih vodah – 13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer ima več svobode. Nastal je projekt Raiven, ki ga poleg Sare poosebljata glasbenika Jernej Kržič in Tadej Košir.
Odločitev za nastop na Emi je bila v prvi vrsti Sarina, Jernej in Tadej sta jo pač morala sprejeti. “To je v bistvu izgledalo tako, da smo imeli en sestanek in Sara kar naenkrat reče: ‘Jaz bi pa ful šla na Emo.’ Aja, aha, ok. Kako bomo pa zdaj to speljali?” v smehu pove producent Jernej Kržič. Če po uspešnem nastopu potegnemo črto – je na Emi boljše zmagati ali biti drugi?
Zmaga na taki prireditvi je dvorezen meč. Sicer je super, ena taka odskočna deska. Ampak se pa vseeno najde toliko enih ljudi, ki ti mogoče želi slabo. S tem moraš potem nekako shajati. Mi se pa še vedno sprašujemo, kako nam je boljše.
Sara je trenutno vpisana v 1. letnik Akademije za glasbo, kjer študira solo petje. Pred tem je končala nižjo in srednjo glasbeno iz igranja harfe. Že pri svojih šestih letih je ugotovila, da je harfa instrument, ki si ga želi igrati.
Enkrat sem slišala harfo na koncertu in sem bila čisto navdušena. Iskreno povedano, bolj kot nad zvokom predvsem nad to vizualno podobo.
Glavni razlog, da se ni odločila za študij harfe, je trema. “Jaz sem imela take treme, da mi je bilo slabo. Ni minil en koncert, da se jaz ne bi tresla preden sem šla na oder. Ne glede na to, kako dobro sem bila pripravljena. Pri petju pa je tudi dosti treme ampak bolj ta pozitivna. Adrenalin in to,“ pove pevka Sara Briški Cirman.
Sarin izstopajoč videz je v svetu pop glasbe prednost, v svetu klasične glasbe pa je nekonvencionalnost včasih tudi slabost.
Enkrat sem slišala en tak komentar, da samo po laseh izstopam in po ničemer drugem. Ampak to se je videlo, da ta gospa ni imela kaj drugega za povedati. Sem na srečo imela vedno take profesorje, ki so stali za mano in so me pri tem podpirali in me nikoli niso hoteli omejevati.
Mlada glasbenica v isti sapi razloži, da roza lasje niso znak uporniške najstnice, niti niso marketinška poteza. So pa Sarin znak že od devetega razreda osnovne šole. Malce je povezan tudi z žanri, ki jih Sara rada posluša. Blizu so ji simfonični metal, rock opera in celo rap.
Tak čuden ritual imam, da vsakič preden grem na oder poslušam res tisti gangsterski rap. To se zdi vsem ful čudno, ampak tako je. Tudi, če klasiko pojem. Ne vem, to me je moj mlajši bratec tako nekako navadil.
Pogovoru lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi. V Nočnem obisku smo govorili tudi o prvem Raiveninem videospotu Jadra, ki bil po izboru žirije Televizije Slovenija, Vala202 in MMC RTV Slovenija izbran za Preboj leta:
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Čeprav ji je zmaga na letošnji Emi za las ušla, je Sara Briški Cirman po svojem nastopu prejela ogromno spletnih čestitk in še več podpore oboževalcev. Izkušnje je 19-letna glasbenica sicer nabirala v klasičnih vodah; 13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer ima (kakor pravi sama) človek več svobode. Glasbenico, bolj znano po umetniškem imenu Raiven, je na Nočni obisk povabila Darja Pograjc.
Čeprav ji je zmaga za las ušla, je Sara Briški Cirman po svojem nastopu na letošnji Emi prejela ogromno podpore in čestitk. Izkušnje je 19-letna glasbenica nabirala v klasičnih vodah – 13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer ima več svobode. Nastal je projekt Raiven, ki ga poleg Sare poosebljata glasbenika Jernej Kržič in Tadej Košir.
Odločitev za nastop na Emi je bila v prvi vrsti Sarina, Jernej in Tadej sta jo pač morala sprejeti. “To je v bistvu izgledalo tako, da smo imeli en sestanek in Sara kar naenkrat reče: ‘Jaz bi pa ful šla na Emo.’ Aja, aha, ok. Kako bomo pa zdaj to speljali?” v smehu pove producent Jernej Kržič. Če po uspešnem nastopu potegnemo črto – je na Emi boljše zmagati ali biti drugi?
Zmaga na taki prireditvi je dvorezen meč. Sicer je super, ena taka odskočna deska. Ampak se pa vseeno najde toliko enih ljudi, ki ti mogoče želi slabo. S tem moraš potem nekako shajati. Mi se pa še vedno sprašujemo, kako nam je boljše.
Sara je trenutno vpisana v 1. letnik Akademije za glasbo, kjer študira solo petje. Pred tem je končala nižjo in srednjo glasbeno iz igranja harfe. Že pri svojih šestih letih je ugotovila, da je harfa instrument, ki si ga želi igrati.
Enkrat sem slišala harfo na koncertu in sem bila čisto navdušena. Iskreno povedano, bolj kot nad zvokom predvsem nad to vizualno podobo.
Glavni razlog, da se ni odločila za študij harfe, je trema. “Jaz sem imela take treme, da mi je bilo slabo. Ni minil en koncert, da se jaz ne bi tresla preden sem šla na oder. Ne glede na to, kako dobro sem bila pripravljena. Pri petju pa je tudi dosti treme ampak bolj ta pozitivna. Adrenalin in to,“ pove pevka Sara Briški Cirman.
Sarin izstopajoč videz je v svetu pop glasbe prednost, v svetu klasične glasbe pa je nekonvencionalnost včasih tudi slabost.
Enkrat sem slišala en tak komentar, da samo po laseh izstopam in po ničemer drugem. Ampak to se je videlo, da ta gospa ni imela kaj drugega za povedati. Sem na srečo imela vedno take profesorje, ki so stali za mano in so me pri tem podpirali in me nikoli niso hoteli omejevati.
Mlada glasbenica v isti sapi razloži, da roza lasje niso znak uporniške najstnice, niti niso marketinška poteza. So pa Sarin znak že od devetega razreda osnovne šole. Malce je povezan tudi z žanri, ki jih Sara rada posluša. Blizu so ji simfonični metal, rock opera in celo rap.
Tak čuden ritual imam, da vsakič preden grem na oder poslušam res tisti gangsterski rap. To se zdi vsem ful čudno, ampak tako je. Tudi, če klasiko pojem. Ne vem, to me je moj mlajši bratec tako nekako navadil.
Pogovoru lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi. V Nočnem obisku smo govorili tudi o prvem Raiveninem videospotu Jadra, ki bil po izboru žirije Televizije Slovenija, Vala202 in MMC RTV Slovenija izbran za Preboj leta:
Nočni program tokrat pripravljajo iz koprskega studia. Mojca Klarič je na klepet povabila Stojana Ščuko. V prostem času obiskuje rock koncerte po Evropi, sicer pa je zaljubljen v naravo, zaljubljen je v pasje kosmatince, ukvarja se z botaniko, mikologijo, lovi ribe, sprehaja psa, obrezuje 79 oljk in ogromno najrazličnejših sadnih dreves, je tudi ornitolog. Tretji mandat je na čelu Javnega zavoda park Škocjanske jame. Z Mojco Klarič bosta govorila o projektih, ki tečejo v Parku Škocjanske jame, pa o lastnostih dobrega direktorja in o krasnih sodelavcih. Spomin bo segel v njegovo otroštvo in k sorodnikom na Kras. Odkrito bo direktor parka spregovoril tudi o tistem, česar mu doslej ni uspelo uresničiti.
Na nočni obisk pride 30-letni glasbenik iz Laškega, ki s skupino Dejan Dogaja že več let razveseljuje staro in mlado občinstvo po Sloveniji. S Poskočnimi muzikanti je začel svojo kariero, se preizkusil kot klarinetist in pevec, danes pa ga obožujejo številni mladi poslušalci. Znan je po izraziti irokezi, ki je njegov zaščitni znak. V glasbo in nastopanje je zaljubljen, morda se nekoč loti tudi vodenja otroške razvedrilne oddaje. Dejan Krajnc bo na Prvem nastopil malo po polnoči, ob spremljavi kitarista pa bo zapel tudi nekaj slovenskih popevk. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
V nočnem programu bomo potovali s popotnikoma Stanko in Igorjem Benčevičem, ki sta bila v začetku leta v Mehiki in Braziliji. Ptujčana s svojim ustvarjalnim pristopom že leta sooblikujeta gostinsko, turistično in kulturno podobo najstarejšega slovenskega mesta, z Muzikafejem pa sta ponesla v svet tudi ime našega starodavnega mesta. Z nami bosta delila svoja zelo raznolika doživetja.
Kot otrok je igral kljunasto flavto, potem je presedlal na violončelo, dokler ni pri trinajstih letih našel pravega instrumenta zase – bobnov. Od njih se ni več ločil in kmalu mu je postalo jasno, da bo glasba njegov poklic in njegovo poslanstvo. Navdušil ga je predvsem jazz, s katerim ga je spoznal profesor Adam Klemm. Na KGBL v Ljubljani je vpisal smer jazz bobni, potem pa študij nadaljeval na eminentni CODARTS university v Rotterdamu, kjer je leta 2020 diplomiral. Z magistrskim študijem je nadaljeval na amsterdamskem konservatoriju. Amsterdam je trenutno njegov drugi dom, v njem ustvarja in sodeluje s številnimi glasbeniki, dejaven pa je tudi v programih Inštituta za raziskave umetnosti, kritične misli in filozofije Inštitut.abeceda pod vodstvom Dréja A. Hočevarja. Na letošnjem Jazz festivalu v Ljubljani predstavlja svoj avtorski projekt Introducing Domen Cizej, set petih albumov z različnimi zasedbami. Na nočni pogovor ga je povabila Nada Vodušek.
V Nočnem obisku smo naredili sklep dogajanja na festivalu Parada ponosa. V goste smo povabili Katjo Sešek z Društva Parada ponosa, ki vodi program Varne in vključujoče šole. Sešek aktivno udejanja namero, da bi šole postale bolj prijazen prostor za mlade LGBTIQ+ osebe. Spregovorila je o izzivih uvajanja tovrstnih tematik v šole, o nestrpnem odnosu družbe do raznolikosti in o neodzivnosti ministrstva na pozive k sodelovanju. Ali je boj ene marginalizirane skupnosti boj za pravice vseh? Kako implementacija spremenjenega družinskega zakonika poteka v praksi? Koliko je posvojitev otrok s strani istospolnih parov? Vprašanja je Katji Sešek postavljala voditeljica Eva Lipovšek.
Ne zgodi se pogosto, da mora gost Nočnega obiska predčasno oditi iz službe, da lahko ob polnoči že sedi v našem studiu. In prav to se bo zgodilo nocoj – na poletno noč muzejev. Gost Nočnega obiska bo namreč paleontolog Matija Križnar. Poletno noč muzejev, ko so muzeji in galerije odprti do polnoči, bo podaljšal s pogovorom v živo v etru nočnega programa. Mag. Križnar je zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer skrbi za zbirko najdragocenejših slovenskih fosilov. Vas zanima, kaj se je dogajalo nekoč pri nas? Zato vas Matija Križnar in Iztok Konc vabita, da prvi uri v noči na nedeljo preživite z njima.
V nočnem programu boste slišali pogovor z Izidorjem Simčičem. Prihaja iz Brd, kjer ga skoraj vsi kličejo Dorče. Njegova igra otroških let je bila lepšanje prostorov, kasneje se je odločil za študij arhitekture, izkušnje pa nato pridobival v tujini. Da si Izidor Simčič zasluži posebno mesto v knjigi razvoja Brd, so mu v tem mesecu znova priznali na briški občini, saj je z njegovo pomočjo postala ena pomembnih turističnih destinacij.Pogovor je pripravila Eva Furlan.
Manca Udovič se pred radijski mikrofon vrača v drugačni vlogi, kot je zanjo običajno. Kot gostja nočnega programa in ne kot nastopajoča na koncertu ali radijska novinarka, kar je nekoč že bila. Zdaj je ustvarjalka glasbe, skladateljica in glasbena pedagoginja, ki s svojo zasedbo RoManca nastopa po odrih po vsej državi. Kje išče navdih in kako skuša navdihniti mlajše? Še vedno začuti metuljčke, ko igra na koncertih? In nenazadnje – ali igra klavir tudi takrat, ko ji ga ne bi bilo treba? Med črno-belimi tipkami, ki včasih igrajo vesele, včasih pa bolj resne skladbe, se bo z njo sprehodil njen nekdanji radijski kolega Jure K. Čokl.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili zanimivim pogovorom. Gostili bomo mariborske aktiviste iz Iniciative mestni zbor, ki se že 10 let trudijo, da bi mestna oblast slišala tudi glas običajnih meščanov. Pogovarjali se bomo tudi z dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker. Prisluhnili pa bomo tudi odlični glasbi: domači zasedbi Bomb Shell in pevcu Simonu Vadnjalu. Ob koncu nočnega druženja pa se bomo zazrli tudi v zgodovino.
Morda se zdi, da se človeku, ki se seznani z diagnozo bipolarne duševne motnje, popolnoma podre življenje, da bo moral trajno uživati zdravila, ob pomoči katerih bo sploh lahko normalno deloval. Vendar je resnica lahko tudi drugačna. Tone Vrhovnik Straka živi z diagnozo bipolarne motnje že več kot tri desetletja, in to brez zdravil. Zase pravi, da je le nekoliko nenavaden v tem, da je v čustvovanju bolj ekstremen, da ga včasih bolj nagiba na en, včasih pa na drugi konec lestvice. In če se človek kdaj zatakne na enem koncu, velja, da se je treba zdraviti z zdravili na recept. Obstajajo pa tudi alternative. Naš gost je kljub bipolarni motnji uspešen v svojem poklicu, dejaven v društvu Poglej in v številnih drugih dejavnostih. V sodelovanju s civilno družbo in stroko si prizadeva za spremembo zakonodaje in pogleda na psihiatrično oskrbo. V trenutkih, ko zdrsnemo na spodnji konec lestvice, v depresijo, najbolj potrebujemo nekoga, ki si bo vzel čas in se z nami pogovarjal.
Na tokratnem Nočnem obisku se nam je pridružil gledališki in televizijski igralec Matej Zemljič. Kljub temu da je predstavnik mlade generacije igralcev, je širši slovenski javnosti že dobro znan. V preteklosti je nastopal v mnogih slovenskih gledališčih, veliko pozornosti pa je pritegnil tudi z vlogami pred kamero. Med večjimi uspehi je vsekakor vloga Andreja v celovečernem filmu Posledice. Čeprav mineva že pet let od njegovega izida, film ob vsakem ponovnem predvajanju vzbudi pozornost gledalcev in gledalk. Z Matejem Zemljičem se je pogovarjal Rene Markič.
Z namenom, da bi imeli bolni otroci tudi v bolnišnici v Ljubljani šolo, je bila leta 1951 ustanovljena Bolnišnična šola. Ta ohranja in krepi življenjsko perspektivo in osmišlja dneve bolnih otrok. Ob šolskem delu pa izven bolnišničnih zidov nastaja še več drugih vsebin, med njimi so tabori sonca in radosti in bolnišnične olimpijske igre. Več o poslanstvu in delovanju šole bo v noči s sobote na nedeljo povedala profesorica Manja Žugman, vodja bolnišničnih šolskih oddelkov Osnovne šole Ledina. Na Nočni obisk po polnoči jo je povabila voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Zveza prijateljev mladine Slovenije letos obeležuje 70 let. Njena prva skrb so otroci, mladi in družine. S številnimi programi in akcijami si prizadeva, da bi jim pomagala, zastopala njihove interese in ščitila njihove pravice. Breda Krašna že vrsto let dela kot generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, že prej pa je sodelovala z njimi kot prostovoljka. Njena profesionalna pot je pisana, seznam vseh ostalih dejavnosti dolg, saj je Ankarančanka Breda Krašna ena tistih, ki ne znajo sedeti križem rok. K pogovoru jo je povabila Nataša Ugrin Tomšič.
V studio je prišel doktor filozofije in komparativist, predvsem pa – kot diplomirani slikar – stripar in ilustrator. Njegovi stripi že več kot 20 let izhajajo tako v digitalnih kot v tiskanih medijih ter v knjižni obliki. Ustvaril je več stripovskih albumov, ilustriral knjige za otroke in mladino ter poskrbel, da je inteligentni in duhoviti strip redno izhajal v časopisu. Velja za enega glavnih in najbolj aktivnih zagovornikov stripa ter risoromanov pri nas. Je soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala Tinta, na Poljanski ulici v Ljubljani pa je odprl knjigarno Stripolis, ki presega meje prodajnega prostora, saj deluje tudi kot atelje in zavod za gojenje stripovske kulture. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Izarja Lunačka.
Gostja nočnega programa bo Petra Bašl, optičarka, ki za svoj poklic pravi, da je to poklic preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V to delo se je zaljubila že v otroštvu, ko je opazovala optiko v soseščini. Se ljudje zavedamo pomembnost oči? Na kaj moramo paziti pri nakupu očal? Naši gostji, ki je poslovna ženska, izzivi niso tuji, sprostitev in mir pa poišče v naravi, saj z družino živi na Pohorju? Prisluhnite malo po polnoči.
Pogovor z nekom, ki odhaja. Slovo prijateljev. A tega drugega ni na odru. Njegov stol je prazen. Očitno je že odšel. In tisti, ki je ostal, sam pri sebi preigrava slovo. Pripoveduje nam, ki se morda ob tem spomnimo svojih sloves, svojih monologov, izgovorjenih v bolečo tišino. Predstava Disco inferno je avtorski projekt igralca Luke Bokšana, v katerem skozi skoraj prazno, minimalistično scenografijo oder reže notranje trenje. Z zadržano igro brez poudarjenih gest in s sijajnim gibalnim koncem – "plesom" z dvema barskima stoloma gledalca ves čas drži v napetosti. Z monodramo, eno najzahtevnejših igralskih nalog, je pravkar magistriral na AGRFT v Ljubljani. O njegovi dozdajšnji igralski poti, o gledališču in umetnosti, o željah in prihodnosti se z Luko Bokšanom pogovarja Nada Vodušek.
Obnovitveno kmetovanje bi lahko razložili tudi kot inteligentno kmetovanje, posvečeno mikroskopskim organizmom , ki jih s prostim očesom ne moremo videti, zato si težko predstavljamo, kako bogato je lahko življenje pod našimi nogami. Pri Curkovih na Kmetiji Zeleni pašnik na Griču so doma mnogi. Ne le Klara in Miha, še zelo mladi gonilni sili kmetije, tam sta še otroka, Ema in Tine, kunci, piščanci, kokoši, ovce, krava cika Rozi, Sultan - čuvaj, muca, deževniki in mnogi ostali, neomenjeni, ki pričajo o tem, kako živa, rodovitna in bogata so lahko tla, če zanje ustrezno in trajnostno skrbimo. V simbiozi. Živali, rastline in ljudje. Temeljni vidik takšnega, revolucionarnega načina kmetovanja, je tudi zadovoljevanje potreb po prvovrstni hrani. Kako lahko in tudi podjetno je pravzaprav zemljišča bogatiti z obilico organske snovi, skrbeti za njihovo ravnovesje, s tem zaslužiti in naravi vračati, kar nam da, boste poslušali po polnoči, ko bosta naša gosta Klara in Miha Curk, ki živita in ustvarjata drugače od večine slovenskih kmetov. Napredna? Še kako.
Vstop v nedeljo bo zelo glasbeno obarvan – pokukali bomo namreč v življenjsko zgodbo in v 50 let petja opernega pevca in pevca zabavne glasbe. Leta 1977 je na mednarodnem tekmovanju mladih opernih pevcev v Trevisu dobil nagrado za najobetavnejšega mladega opernega pevca, je dvakratni zmagovalec festivala Melodije morja in sonca – prvič v duetu s Heleno. Ja, zdaj že veste, da bo gost nočnega programa Nace Junkar. Veliko pesmi v njegovi izvedbi bogati naš arhiv, a gostiteljico Lucijo Grm bodo predvsem zanimale zgodbe, ki jih je pisalo njegovo bogato glasbeno ustvarjanje.
V tokratni oddaji Nočni obisk vas vabimo v svet glasbe. Faraoni, legendarna skupina iz Izole, ki je bila ustanovljena leta 1967, gre po desetih letih spet skupaj na oder portoroškega Avditorija. Pred koncertom, ki bo 24 junija, so medije povabili na srečanje. Nelfi Depangher, Piero Pocecco, Tulio Furlanič, Marjan Malikovič in Slavko Ivančič so Nataši Benčič pripovedali zgodbe, ki jih je pisala njihovo življenje in njihova glasba.
Tokratna Noč šansonov bo v znamenju šaljivih, parodičnoh, satiričnih, celo posmehljivih šansonov dvajsetih let 20. stoletja. Začeli bomo v družbi pevca, ki so ga poznali kot Dreana, večino časa pa bomo poslušali Georgiusa, čigar opus je pravo razpiranje vseh mogočih odtenkov posmehljivosti in družbenega dogajanja, pa tudi značajskih lastnosti, ob katere se umetnik lahko obregne. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Neveljaven email naslov