Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boris Grabrijan o Krajinskem parku Kolpa

28.08.2016

Krajinski park Kolpa, v katerem kraljuje mejna reka, obiskovalcu nudi vpogled pravzaprav v vse značilnosti Bele Krajine. Na čelu parka, ki ga je Republika Slovenija vzela pod okrilje pred desetimi leti, je že ves ta čas Boris Grabrijan. Srečanje z njim je srečanje s kulturo, tradicijo in življenjem v tistem koncu. Dežela pisanic, steljnikov, lanenega platna, značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ljudskih pripovedi in značilne kulinarike nosi v sebi tudi številne druge posebnosti, ki jih sogovornik Darje Groznik dobro pozna. Boris Grabrijan bo gost Nočnega programa.

Lepi jesenski dnevi bodo gotovo ponudili priložnost za kakšen izlet ali krajše potepanje po Sloveniji. Obisk Krajinskega parka Kolpa ponuja stik z lepo naravo in kulturno dediščino tega koščka jugovzhodne Slovenije.

Gre za enega od 12tih parkov, ki sodijo pod posebno zaščito Republike Slovenije. Občina Črnomelj je že leta 1998 sprejela Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, leta 2006 pa je ta krajinski park prešel v državno varovanje in upravljanje. Začele so se konkretne aktivnosti za zaščito tega območja, bogatega po biotski raznovrstnosti in kulturni dediščini. Gre za 4400 hektarjev veliko območje, znotraj katerega kraljuje mejna reka Kolpa, ki je s neposredno okolico tudi najbolj zaščitena.  Kolpa je dolga 297 km,  izvira v Gorskem  Kotarju in se izliva v Savo. Velja za toplo reko, ki je biotsko zelo raznolika in bogata.

Boris Grabrijan, v.d. direktorja parka, opisuje reko Kolpo pred več desetletji kot vir gospodarske dejavnosti.

»Popisali smo mline, stavbno dediščino, ki  so nekoč stali ob Kolpi. V 50 kilometrskem pasu, ki sodi  v območje Krajinskega parka Kolpa, je še vedno vidnih ali pa stoji 16 mlinov. 100 let nazaj jih je bilo mnogo več. Na belokranjskem delu Kolpe je delovalo 84 mlinov in nekaj žag. Dva mlina sta bila grajska, pripadala sta Podbrežju in Vinici oziroma tamkajšnjim graščakom, ostali mlini pa so bili v lasti bogatih kmetov ali vaških skupnosti. Danes na območju parka občasno delujejo trije mlini. Da bi imeli več delujočih mlinov, za to ni več potreb, saj življenje teče drugače kot nekoč. Je pa res, da smo skupaj z občino Črnomelj in nekaterimi drugimi partnerji izvedli projekt »Z revitalizacijo mlinov do zelene energije«. Za ta projekt smo črpali tudi evropska sredstva. Obdelali smo 16 mlinov in pripravili celovito dokumentacijo za tehnične rešitve. Dokumentacija je zdaj na voljo vsem lastnikom mlinov, ki bi se lotili prenove mlinov in jih želeli uporabiti za pridobivanje energije. Do zdaj se je tega lotil le eden. Kakorkoli – dokumentacija je na voljo vsem. Je pa res, da Kolpa mogoče ni najbolj primerna za pridobivanje elektrike.«

Na Kolpi je kljub temu živahno. Grabrijan dodaja: »Krajinski park Kolpa ima manjšo floto čolnov, ki jo uporabljamo delno v promocijske in delno v komercialne namene, s čimer pa ne želimo konkurirati drugim ponudnikom v našem okolju. Ne izpodrivamo ostale, ponujamo pa doživljajsko vodenje po reki.  »

Udeležba na sejmih po Evropi je pokazala, da velja predvsem staviti na turiste iz Belgije in Nizozemske, zato se sejmov v teh dveh državah zdaj redno udeležujejo. In turisti, ki se zanimajo za individualno vodenje, prihajajo. Zanimajo jih čudovita narava in doživetja v njej: čolnarjenje, pohodništvo, kolesarjenje in ogled posebnosti. Med te gotovo sodi črni močeril, posebna vrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele Krajine, odkrili pa so ga leta 1986. Krajinski park je izdal številne poučne zloženke, na primer o metuljih, pticah, kobilicah  in drugih posebnih rastlinskih in živalskih vrstah, trasirali pa so tudi številne pohodne poti.

Posebno doživetje v parku je ogled Šokčevega dvora v Žuničih.  Najstarejši zapis o domačiji, ki je razglašena za kulturni spomenik, sega v leto 1824. Gre za značilno gradnjo, saj je dvor pravzaprav majhna utrdba z notranjim dvoriščem, kjer je družina nekoč lažje obvarovala svoje premoženje. Šokčev dvor je muzej, kjer so razstavljeni značilni predmeti tistega okolja, predstavlja pa tudi načine kmetovanja, pridobivanja lanenega platna, volne in nastajanje značilnih belokranjskih pisanic. Dvor je tudi prizorišče številnih etnološkokulturnih in drugih dogodkov.

Bela Krajina je domovanje, poleg staroselcev, tudi  pripadnikov številnih drugih narodov: Uskokov, Črnogorcev, Hrvatov, Bosancev in nekaterih drugih, kar botruje pestrosti običajev, šeg, navad in tudi jezikovnim posebnostim.

Krajinski park Kolpa s Kolpo, z zaselki in naravo, ki jih obkroža, bo obiskovalca, ki ceni to bogastvo, vedno znova privabljal v odkrivanje kotičkov na tem jugovzhodnem območju Slovenije.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Boris Grabrijan o Krajinskem parku Kolpa

28.08.2016

Krajinski park Kolpa, v katerem kraljuje mejna reka, obiskovalcu nudi vpogled pravzaprav v vse značilnosti Bele Krajine. Na čelu parka, ki ga je Republika Slovenija vzela pod okrilje pred desetimi leti, je že ves ta čas Boris Grabrijan. Srečanje z njim je srečanje s kulturo, tradicijo in življenjem v tistem koncu. Dežela pisanic, steljnikov, lanenega platna, značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ljudskih pripovedi in značilne kulinarike nosi v sebi tudi številne druge posebnosti, ki jih sogovornik Darje Groznik dobro pozna. Boris Grabrijan bo gost Nočnega programa.

Lepi jesenski dnevi bodo gotovo ponudili priložnost za kakšen izlet ali krajše potepanje po Sloveniji. Obisk Krajinskega parka Kolpa ponuja stik z lepo naravo in kulturno dediščino tega koščka jugovzhodne Slovenije.

Gre za enega od 12tih parkov, ki sodijo pod posebno zaščito Republike Slovenije. Občina Črnomelj je že leta 1998 sprejela Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, leta 2006 pa je ta krajinski park prešel v državno varovanje in upravljanje. Začele so se konkretne aktivnosti za zaščito tega območja, bogatega po biotski raznovrstnosti in kulturni dediščini. Gre za 4400 hektarjev veliko območje, znotraj katerega kraljuje mejna reka Kolpa, ki je s neposredno okolico tudi najbolj zaščitena.  Kolpa je dolga 297 km,  izvira v Gorskem  Kotarju in se izliva v Savo. Velja za toplo reko, ki je biotsko zelo raznolika in bogata.

Boris Grabrijan, v.d. direktorja parka, opisuje reko Kolpo pred več desetletji kot vir gospodarske dejavnosti.

»Popisali smo mline, stavbno dediščino, ki  so nekoč stali ob Kolpi. V 50 kilometrskem pasu, ki sodi  v območje Krajinskega parka Kolpa, je še vedno vidnih ali pa stoji 16 mlinov. 100 let nazaj jih je bilo mnogo več. Na belokranjskem delu Kolpe je delovalo 84 mlinov in nekaj žag. Dva mlina sta bila grajska, pripadala sta Podbrežju in Vinici oziroma tamkajšnjim graščakom, ostali mlini pa so bili v lasti bogatih kmetov ali vaških skupnosti. Danes na območju parka občasno delujejo trije mlini. Da bi imeli več delujočih mlinov, za to ni več potreb, saj življenje teče drugače kot nekoč. Je pa res, da smo skupaj z občino Črnomelj in nekaterimi drugimi partnerji izvedli projekt »Z revitalizacijo mlinov do zelene energije«. Za ta projekt smo črpali tudi evropska sredstva. Obdelali smo 16 mlinov in pripravili celovito dokumentacijo za tehnične rešitve. Dokumentacija je zdaj na voljo vsem lastnikom mlinov, ki bi se lotili prenove mlinov in jih želeli uporabiti za pridobivanje energije. Do zdaj se je tega lotil le eden. Kakorkoli – dokumentacija je na voljo vsem. Je pa res, da Kolpa mogoče ni najbolj primerna za pridobivanje elektrike.«

Na Kolpi je kljub temu živahno. Grabrijan dodaja: »Krajinski park Kolpa ima manjšo floto čolnov, ki jo uporabljamo delno v promocijske in delno v komercialne namene, s čimer pa ne želimo konkurirati drugim ponudnikom v našem okolju. Ne izpodrivamo ostale, ponujamo pa doživljajsko vodenje po reki.  »

Udeležba na sejmih po Evropi je pokazala, da velja predvsem staviti na turiste iz Belgije in Nizozemske, zato se sejmov v teh dveh državah zdaj redno udeležujejo. In turisti, ki se zanimajo za individualno vodenje, prihajajo. Zanimajo jih čudovita narava in doživetja v njej: čolnarjenje, pohodništvo, kolesarjenje in ogled posebnosti. Med te gotovo sodi črni močeril, posebna vrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele Krajine, odkrili pa so ga leta 1986. Krajinski park je izdal številne poučne zloženke, na primer o metuljih, pticah, kobilicah  in drugih posebnih rastlinskih in živalskih vrstah, trasirali pa so tudi številne pohodne poti.

Posebno doživetje v parku je ogled Šokčevega dvora v Žuničih.  Najstarejši zapis o domačiji, ki je razglašena za kulturni spomenik, sega v leto 1824. Gre za značilno gradnjo, saj je dvor pravzaprav majhna utrdba z notranjim dvoriščem, kjer je družina nekoč lažje obvarovala svoje premoženje. Šokčev dvor je muzej, kjer so razstavljeni značilni predmeti tistega okolja, predstavlja pa tudi načine kmetovanja, pridobivanja lanenega platna, volne in nastajanje značilnih belokranjskih pisanic. Dvor je tudi prizorišče številnih etnološkokulturnih in drugih dogodkov.

Bela Krajina je domovanje, poleg staroselcev, tudi  pripadnikov številnih drugih narodov: Uskokov, Črnogorcev, Hrvatov, Bosancev in nekaterih drugih, kar botruje pestrosti običajev, šeg, navad in tudi jezikovnim posebnostim.

Krajinski park Kolpa s Kolpo, z zaselki in naravo, ki jih obkroža, bo obiskovalca, ki ceni to bogastvo, vedno znova privabljal v odkrivanje kotičkov na tem jugovzhodnem območju Slovenije.


04.10.2019

Vanda Šega

Svojo prvo pesniško zbirko Skrhane sanje je objavila leta 1988 in zanjo prejela nagrado. Vando Šega zanima človek, postavljen v socialni prostor in čas. Izostren občutek za človeka ima in vse se je dotakne – svojo notranjo moč zajema iz lepot Cerkniškega jezera, z besedami vrača svojo hvaležnost in ljubezen. Vedno je delala z ljudmi in za ljudi. Na RTV se ukvarja s kulturo socialnega dialoga in odnosi. Nočno gostjo Vando Šega bo gostila Helena Premrl.


03.10.2019

Vlado Vogrinec

Vlado Vogrinec, ki bo gost po polnoči, ni le uspešen čebelar, je tudi predavatelj in mentor na Čebelarski zvezi Slovenije za čebelarje začetnike. Za vrtce in šole pripravlja posebne delavnice, na katerim mlade seznanja o pomenu čebel za življenje. Ob tem pa je tudi odličen pridelovalec več vrst medu in medenih pijač. Gost bo tudi doktor Igor Žiberna, med drugim tudi predsednik astronomskega društva Orion. Opozarja, da bo treba odnos do okolja zaradi podnebnih sprememb krepko spremeniti. Nedavno je minilo 50 let od izida albuma Abbey Road skupine The Beatles, zato bomo zavrteli nekaj pesmi iz tega znamenitega albuma.


02.10.2019

Andrej Stermecki

Andrej Stermecki, popotnik, profesor, arhitekt, etnološki zbiralec in glasbenik, predstavlja manj znane kulture, ki jih je spoznal med svojimi potepanji po svetu. Med igranjem na afriške bobne, zlaganjem japonskih origamijev in igranjem na indijska tradicionalna glasbila, bomo v nočnem obisku svet spoznali skozi njegova doživetja.


01.10.2019

Mojca Zorko

Novinarstvo so ljudje, takšni, ki jih beremo, poslušamo in gledamo – z zaupanjem in zanimanjem. Vendar to že dolgo ni več samoumevno. Boriti se je treba. Boriti za resnico, verodostojnost in profesionalnost. Kako to uspeva Društvu novinarjev Slovenije, bo povedala Mojca Zorko, tudi v novem mandatu članica upravnega odbora tega društva. Z njo se bo pogovarjala Lidija Hartman.


30.09.2019

Po Južni Ameriki z Rokom in Katarino Hočevar

To noč se bomo sprehajali ob roza solinah na venezuelskem polotoku Paraguana, jedli pečeno koruzo s posipom po želji v Peruju, se namakali v blatni kopali vulkana na severu Kolumbije, se privajali na visoko nadmorsko višino Bolivije in se na ekstremni gugalnici gugali nad prepadom v Ekvadorju. Na »gringo trip« nas v noči iz nedelje na ponedeljek peljeta Rok in Katarina Hočevar. Popotnika, ki se po vrnitvi z 9-mesečnega potovanja po Južni Ameriki počasi privajata na domače okolje in vsakdanji ritem življenja, je na nočni obisk povabila Darja Pograjc.


29.09.2019

Nočni pogovori z Mojco

Jesen se je zlato obarvala, ampak tega ponoči ne vidimo. Takrat smo velikokrat sami samcati. Da ne bi bilo tako, vas voditeljica Mojca vabi na klepet o vsem, kar se dogaja okoli nas in v vas. Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


28.09.2019

Klavdija Figelj

Novembra bo minilo 110 let od prvega poleta Edvarda Rusjana, ki se je zapisal ne samo v slovensko, ampak tudi v svetovno letalsko zgodovino. Eden osrednjih dogodkov s katerimi bodo na Goriškem obeležili obletnico je potekal prejšnjo nedeljo, ko je akrobatski pilot Benjamin Ličer z letalom Zlin poletel pod kamnitim solkanskim mostom. O življenju in delu Edvarda Rusjana, o pomenu njegovih dosežkov in tudi o njegovih sodobnikih se bo v tokratnem nočnem obisku Sandi Škvarč pogovarjal z umetnostno zgodovinarko in novinarko Klavdijo Figelj.


27.09.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


26.09.2019

Barbara Klaus

Na nočni obisk prihaja Barbara Klaus, ki si je v najstniških letih želela delati na ladji, a jo je pot ponesla drugam. Pred nekaj leti se je namreč srečala z Access Consciousness. Je terapevtka, maserka masaže tuina in trenerka, ki vodi vadbe na ProSki simulatorju in vadbo z lastno težo 3D ter tako iz dneva v dan spoznava, kako pomembno je v vsakdanjem življenju pravilno gibanje. Predstavila bo tudi svoja zanimiva potovanja in glasbeni izbor. Voditelj to noč bo Robert Zajšek.


25.09.2019

Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč

Na obisk prihajajo avtorice svojevrstnega vodnika – blodnika po Istri, knjige, ki še diši po tiskarski barvi, še bolj pa po dogodivščinah, ki jih je trojica duhovito opisala z naslovom Ne sprašujte za pot. So njihove prigode resnične? Kaj če so si vse izmislile? Nas blodnik pelje v pravo smer ali bomo gladko zdrsnili s poti in se izgubili? Same nejasnosti! Reši vas lahko le psihotest za ženske, ki vam bo s psihoastrološko gotovostjo povedal, ali ste zrele za sežig na grmadi. Nekje sredi Istre, se ve! Da le ni vse izmišljeno, dokazuje intervju z najslavnejšim rezidentom Brionov: papagaj Koki je na vprašanja odgovarjal smrtno resno. Bodo resno odgovarjale tudi avtorice v radijskem pogovoru, na katerega jih je povabila Nada Vodušek?


23.09.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


21.09.2019

Tomo Šajn

Tomo Šajn, novinar in publicist iz Ilirske Bistrice, je poznano in cenjeno ime v radijskih krogih. Od beatniškega obdobja v postojnski vokalno-instrumentalni skupini The Proteus, prek študija in poučevanja zgodovine na koprski gimnaziji ter ravnateljevanja v Knežaku je svojo drugo pomlad doživel kot dopisnik Primorskih novic in RA KP. Živo se je oglašal iz Brkinov, bistriško-pivško-kočanske krajine in v eter prinašal zanimive ter prisrčne zgodbe preprostega človeka, ki jih je znal predstaviti z njemu lastno iskrivostjo, prežeto z ljudsko modrostjo. Posnetek pogovora, v katerem bo Tomo Šajn preko neizbežne Bele snežinke razkril tudi svojo pevsko strast, bo v nočnem programu RA SLO iz studa RA KP predstavil voditelj Armando Šturman. Vabljeni k poslušanju …


20.09.2019

Jaka Strajnar

V tokratnem nočnem obisku bomo gostili akademskega glasbenika, profesorja tolkal Jako Strajnarja. Jaka je študiral klasična tolkala na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter jazz tolkala na deželnem konservatoriju v Celovcu, vzporedno pa se je izobraževal tudi pri priznanih tolkalcih in bobnarjih. Deluje v različnih glasbenih zasedbah, leta 2009 pa je z zasedbo Jazz station nastopil na Melodijah morja in sonca, kjer je osvojil prvo nagrado. Je avtor mnogih stokovnih tolkalskih publikacij, doma in v tujini pa prireja številne tolkalne delavnice in seminarje. O Jakovih glasbenih delavnicah, o Cajonu, tolkalskih priročnikih, pravilnem igranju na tolkala in njegovih glasenih dosežkih bosta v ritmu petkove noči pogovarjala z voditeljem Andrejem Prezeljem.


19.09.2019

Franci Petek

“Gasilec ne more biti slab človek”, pravi Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, ki bo gost nočnega programa po polnoči. 150-letnico organiziranega prostovoljskega gasilstva smo zaznamovali pred nekaj dnevi, njihov predsednik pa je ponosen, ker jim ljudje zaupajo in cenijo njihovo delo. Slišali bomo, kako je potekalo enotedensko potovanje z električnim avtomobilom po Toscani in se spomnili pevca Staneta Mancinija, ki nas je pred kratkim zapustil.


18.09.2019

Tomaž Gorkič

Svoja umetniška sporočila podaja skozi žanr, ki je brutalen in ekstravaganten, kjer s platna šprica kri in se kotalijo odžagane glave. Njegova z Vesno za najboljši film nagrajena Idila velja za prvo pravo slovensko grozljivko. Pred in po njem je posnel številne kratke filme. Prekletstvo Valburge je njegovo drugi celovečerec, ki je svojo pot med publiko začel letošnje poletje na Grossmannovem festivalu v Ljutomeru. V njem seveda ne manjka krvi, a sproža tudi salve smeha. Sam pravi, da je grozljivka žanr, ki ima v sebi vse druge. Lahko je drama, triler, akcija, groza in komedija hkrati. Tomaža Gorkiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


16.09.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


15.09.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


14.09.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


13.09.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


12.09.2019

Anton Vrzelak

Pihalni orkester Premogovnika Velenje praznuje letos stoletnico. V tem času je ta orkester postal eden najprepoznavnejših tovrstnih glasbenih sestavov na Slovenskem. Kako se je pisala zgodba orkestra, kakšen je njegov položaj in pomen danes in kako so in še bodo zaznamovali jubilejno leto, o tem v pogovoru z dirigentom Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Antonom Vrzelakom.


Stran 68 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov