Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Po polnoči bomo govorili o akciji Simbioza giba, ki poteka prav ta teden vse do nedelje. Pobudniki akcije želijo biti zgled celotni Sloveniji ter združiti mlajše in starejše generacije v gibanju. K akciji so se kot ambasadorji priključili številni športniki, politiki in drugi znani obrazi. Na nočni obisk pa prihajata Urša Ivanovič, vodja projekta Alenka Pangerčič, ki skrbi za komuniciranje. Z njima se bo pogovarjala Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Zdravnica, ki se je odločila svoje življenje posvetiti glasbi. Postala je učiteljica petja. Še nedavno je bila prva učiteljica v Sloveniji z licenco za poučevanje posebne pevske tehnike - Speech Level Singing. Izobraževala se je v Londonu, New Yorku in Los Angelesu. Med njenimi učenci pa najdemo kar nekaj slovenskih zvezdnikov, od pevcev popa, roka in muzikala do igralcev, govornikov in evrovizijskih tekmovalcev, kot so Tomi Meglič, Maja Keuc in Nina Pušlar.
"Življenje teče kot pri Hamletu, ko reče, čas določa in odloča, kaj se bo na koncu zgodilo.“ Tako razmiąlja Matjaž Berger, gledališki režiser, dramaturg in scenograf, od leta 2006 tudi ravnatelj in umetniški vodja novomeškega gledališča Anton Podbevšek Teater. O njegovem ustvarjalnem potovanju od diplomske predstave v eksperimentalnem gledališču Glej, leta 1990, do zadnje predstave z naslovom Marina Abramović ali Kako sem izgubil pot do Antigone, o etiki in estetiki, o prepletu gledališča in življenja, se bo z Matjažem Bergerjem v noči s sobote na nedeljo pogovarjala Nada Vodušek.
Novogoričan Peter Szabo se je rodil v multikulturni družini. Njegove prve besede so bile v madžarščini, druge v srbščini, šele pri petih se je naučil slovenščine, pri desetih pa je že tekoče govoril italijansko. V sosednji Gorici je obiskoval klasični Licej in v tem času postal- tako pravi sam - spreobrnjenec in verski fanatik. Študij umetnostne zgodovine v Trstu ga je razočaral zato se je vpisal na Papeško univerzo Gregoriano v Rimu. Skozi različna stoletja so znanje v tej ustanovi iskali številni papeži in znani slovenski teologi. V tem obdobju je vstopil v jezuitski samostan, kjer pa je že po enem tednu kontemplacije ugotovil, da to ni njegov življenjski cilj. Kako je postal tolmač in prevajalec, občasno tudi moderator in povezovalec, boste izvedeli nekaj po polnoči, ko pride na nočni obisk k Nataši Uršič.
Vodne ujme postajajo vedno bolj pogoste in žal tudi zahtevajo vedno več žrtev in premoženjske škode. Letošnja ujma, ki je prizadela predvsem Bosno in Srbijo, je sprožila mednarodno pomoč, katere del so bili tudi slovenski gasilci. Kakšne izkušnje so pridobili pri posredovanju na tako velikem območju ter kakšen pomen ima gasilska služba danes bosta voditelju Juretu Čoklu na nočnem obisku povedala poveljnik Gasilske zveze Ljubljana Cveto Šumec in namestnik vodje 4. izmene Gasilske brigade Ljubljana, Klemen Zupančič.
Na nočni obisk prihaja mariborski fant, ki ga zanima moda z vseh zornih kotov. Mladi oblikovalec David Hojnik je prav zaradi svojega občutka za lepoto vse bolj cenjen in vse močneje prisoten na slovenski modni sceni … Kaj ga veže z našo odlično pevko Majo Keuc, boste slišali v uvodnem delu četrtkove noči. Vabi voditelj Zoran Turk.
"Ideje v glavi so prehitevale druga drugo, redko pa so bile povezane s tem, o čemer naj bi tisti hip razmišljal," se svojega ADHD v otroštvu spominja Dejan Sotirov. Diagnozo ima že 21 let. "Pravzaprav ga sama najbrž teže prenašam kot sin," pa je odkrita gospa Zdenka, mati otroka, ki so mu diagnozo ADHD postavili pred tremi leti, ob vstopu v osnovno šolo. Ne Dejan ne Zdenkin sin ne jemljeta zdravil, ampak se z njuno hiperkinetično motnjo soočajo na druge načine. Na neki način tudi s taborom Mavričnih bojevnikov, namenjenim otrokom z ADHD in drugimi vedenjskimi motnjami, letos so ga organizirali že drugič, kjer so se vsi skupaj spoznali. O življenju z ADHD v otroštvu in odraslosti to noč na prvem programu Radia Slovenija. Gosta je na nočni obisk povabila Tina Kralj.
Med najnovejše slovenske inovacije, s katerimi se predstavljamo na svetovni platformi za množično financiranje, Kickstarter, že dober teden sodi tudi skiro Olaf. Gre za do zdaj tehnično najbolj dodelano rešitev, ko nahrbtnik ali kovček lahko združimo s prevoznim sredstom na dveh koleščkih. Glavni oblikovalec in lastnik zložljivega patenta, inženir Dr. Boštjan Žagar prihaja v goste nekaj po polnoči. Izvedeli boste, zakaj je Olaf drugačen od konkurentov, kako se na inovacije odzivajo bodoči uporabniki ter katere so pasti objave ideje na svetovnem spletu. Dr. Boštjana Žagarja bo gostila Ana Skrt.
Na nočni obisk prihaja Bojan Podgoršek. Po izobrazbi odvetnik, po poklicu notar. V svojih rosnih letih tudi radijski napovedovalec. Danes daje njegov glas znova daje pečat skupini Kuga. Kultna skupina je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po 30 letih so se člani zbrali, da bi zaigrali na koncertu v čast šestdesetletnici prav tako legendarnega Igorja Vidmarja. Od takrat so spet skupaj. Z okrepljeno zasedbo in novimi skladbami. Izdali so tudi novo ploščo z naslovom Nalezljivo. Med zgodovino in sedanjostjo bo pogovor z Bojanom Podgorškom krmarila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihajata trener odbojke sedé in pomočnik selektorja Branko Mihorko ter reprezentantka in ena najboljših odbojkaric sedé v Evropi Lena Gabršček. Branko Mihorko je mednarodni sodnik v sedeči odbojki, osem let je vodil strokovni svet za šport invalidov in slovensko reprezentanco na treh paraolimpijskih igrah - v Sydneyu, Atenah in Pekingu. Lena Gabršček, sicer študentka psihologije, je navdušena športnica. Rojena je brez leve roke pod komolcem, a to je ni ustavilo, da ne bi postala izvrstna odbojkarica in tako danes zastopa državo na vseh večjih tekmovanjih. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.
V nočni program je voditeljica Simona Kopinšek povabila pesnico in pisateljico Evo Kovač. Nočne minute bodo prepredene tudi z razmišljanjem o heroinski odvisnosti, o čemer se je avtorica razpisala v romanu Sonce zahaja v Celju. Bodite z nami po polnoči, ko bodo za nočni program skrbeli kolegi z Radia Maribor.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije je na samostojno pot stopilo pred desetimi leti. Med zadnje velike uspehe članov lahko zagotovo štejemo srebrno medaljo s Kuharske olimpijade v Nemčiji. Čez mesec dni se bosta obe, tako mladinska kot članska reprezentanca, udeležili Svetovnega kulinaričnega tekmovanja v Luksemburgu. O pripravah, pričakovanjih in kvaliteti slovenskih gastronomskih ustvarjalcev se bo po polnoči z gostoma - predsednikom društva Srečkom Kokličem in podpredsednikom Tomažem Vozljem, pogovarjala Ana Skrt.
Na nočni obisk prihaja Claudia Massier, Slovenka z nemškimi koreninami, ki si je pred nekaj leti ustvarila dom na Bavarskem. Čeprav ji je Nemčija dala dom, ko je reševala družinske težave, pripoveduje tudi o temnih plateh življenja v tej državi. Z nemškim trgom dela se je zelo dobro seznanila, ko je delala v eni od Münchenskih agencij za zaposlovanje, s šolskim sistemom pa prek šoloobveznega otroka, ki ob prihodu v Nemčijo ni znal jezika. Tudi francoski priimek je dobila v Nemčiji, za njim pa se skriva Nemec s poljskimi koreninami. S Claudio Massier se bo pogovarjala Helena Urbanija.
Skupina študentov medicine aprila odhaja na medicinsko humanitarno odpravo v Zambijo, natančneje v vas Nangoma, kjer bodo skrbeli za osnovno zdravstveno oskrbo in izobraževanje tamkajšnjega prebivalstva. Izvedba odprave je povezana z visokimi stroški, zato na različne načine zbirajo sredstva za nakup zdravil in drugega medicinskega materiala. Med prostovoljci je tudi Ajdovka Anja Kovač, ki bo podrobneje predstavila priprave in delo na odpravi. Voditeljske niti bo tkala Karin Zorn, za glasbeno noto pa bo to noč skrbel Tomaž Cindrič.
Matic Praznik je profesor likovne umetnosti z zanimivim življenjskim vodilom. Stremi k temu, da kupuje minimalno, saj ne podpira nepremišljenega in pretiranega potrošništva, ki nam ga vsiljuje kapitalizem. Vse, kar potrebuje, izdela sam iz kosov odpadnega materiala, ki jim vdahne novo življenje. Ste kdaj pomislili, da lahko boben pralnega stroja postane zanimivo svetilo in odpadne posode lični lončki za cvetlice ali zelenjavo? O reciklaži na drugačen način več po polnoči z Darjo Pograjc.
V nočnem programu bomo spregovorili o Festivalu Stare trte, prireditvi, ki v Mariboru postaja vse bolj tradicionalna in raznolika, o pomenu najstarejše trte v svetu, o zgodovinskem ozadju in etnološkem izročilu, ki je povezano s to žametno črnino, imenovano tudi modra kaučina. Nekaj pozornosti bomo namenili tudi bogati kulinarični ponudbi, ki spremlja letošnji festival v mestu ob Dravi.
Izobraževalno društvo Interkultura je prostovoljno združenje nekdanjih dijakov, ki so v svojih srednješolskih letih odšli na mednarodno izmenjavo v tujino prek programa AFS. To je bilo še v času Jugoslavije, pred nekaj leti pa je ideja o mednarodni izmenjavi ponovno zaživela in leta 2008 so poslali v svet prve dijake. Posebnost te izmenjave je, da traja kar celo leto in dijak stanuje pri družini gostiteljici. Kako potekajo te izmenjave, kakšno je leto dijakov na tujem in kako je s tujimi dijaki, ki pridejo v Slovenijo, nam bo predstavila predstavnica društva Interkultura Tosja Kobler Jovanovič.
Neveljaven email naslov