Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Na nočni klepet prihaja nasmejana in predvsem večzvrstna slovenska pevka, Maja Založnik. Na svoji glasbeni poti je prehodila že note vse od rocka do džeza. Danes se sprehaja tudi po pop vodah, nastopila je tudi na festivalu melodij morja in sonca. V lanskem letu je začela tudi z drobno gesto širjenja pozitivnih vibracij, kot pravi sama. Vsako nedeljo zvečer, v sklopu svojih tako imenovanih »nedeljskih vibracij« sledilcem na platformi Instagram prepeva v živo. Vendar Maja počne veliko več kot to. Kako se je pravzaprav začela njena pot do glasbe, ali pa je glasba našla njo? Kako pravzaprav izgleda dan pevke, ki večino poslovnega življenja namenja ravno glasbi? Se v Sloveniji sploh da živeti samo in zgolj od glasbe? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja bomo dobili tekom pogovora z Majo Založnik, ki jo je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.
Nataša Cetinski in Gašper Troha sta akademska glasbenika in diplomirana komparativista, violončelistka in klarinetist, ki sta ustanovila zasebno glasbeno šolo in pridobila diplomo iz poučevanja po načelih priznanega glasbenega pedagoga Edgarja Willemsa. Kako otroku glasbo približati na naraven način, mu omogočiti, da se težke stvari nauči z lahkoto in kako vzpodbuditi njegov celostni glasbeni razvoj ter hkrati upoštevati njegove individualne značilnosti so teme, o katerih se bo v Nočnem obisku v nedeljo z gostoma pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Na nočni obisk smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 170 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače; skupaj z njimi sta se odpravila na kar zahtevno pot. V tem aktivnem življenju, polnem adrenalina, se najde čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Poslušali bomo dvajset in malo več kot dvajsetletno Édith Piaf, ki je že v teh zgodnjih letih svoje kariere izkazala široko paleto pevskih in interpretativnih darov in posnela šansone, ki so pripadali vsem dotlej znanim žanrom, pa tudi take, ki so dotlej tradicionalno na svoj način prenavljali. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Poslušali bomo dvajset in malo več kot dvajsetletno Édith Piaf, ki je že v teh zgodnjih letih svoje kariere izkazala široko paleto pevskih in interpretativnih darov in posnela šansone, ki so pripadali vsem dotlej znanim žanrom, pa tudi take, ki so dotlej tradicionalno na svoj način prenavljali. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
V nočnem programu se bomo odpravili na Islandijo, dežela tisočerih naravnih čudes in čudovite pokrajine, ki je zaradi svoje unikatnosti in edinstvenega načina življenja prebivalcev v zadnjih letih postala ena izmed najbolj zaželenih destinacij. Poleti jo je obiskala tudi radijska sodelavka Romana Fekonja. Po eni uri se bomo odpravili v okolico Maribora, v Kungoto, ki slovi po čudoviti pokrajini, svetovno prepoznanem srčku in restavraciji, nagrajeni z Michelinovo zvezdico. Po drugi uri pa boste slišali kako je bilo na petkovem glasbenem festivalu Frišno - poklon novi slovenski glasbi, ki je bil v petek v SNG Maribor. S kolesom pa se bomo popeljali tudi po novem odseku Drava Bike; Maribor - Ruše. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.
Nocoj bodo z nami štirje fantje, ki kdaj pa kdaj radi spijejo kakšno pivo – zato so si nadeli ime Kvatro-pirci. Jure Jaklič, Samo Kališnik, Tomaž Krt in Matej Kocen pojejo odkar pomnijo, kot Kvatropirci pa se slovenskemu občestvu predstavljajo od novembra 2011. Kdo je zaslužen za nastanek skupine, kako je tekla njihova pevska pot, s kom vse so sodelovali in še marsikaj bomo izvedeli v nočnem programu, ki ga bo vodila Lucija Grm in katerega glavni moto bo Shakespearova misel "Glasba je hrana ljubezni."
V današnji oddaji Nočni obisk bomo gostili opernega režiserja, scenografa in kostumografa Roka Rappla z umetniškim imenom Rocc. Bil je tudi umetniški vodja ljubljanske operne hiše, kjer je pravkar luč ugledala predstava Apollon Musagete/Oedipus rex z njegovim režijskim podpisom. Kako poteka ustvarjanje opernih predstav? Kaj vse je naloga režiserja? Kakšne so specifike režiranja opernih predstav v primerjavi z gledališkimi? Pokukajte z nami v zakulisje! Z Roccem se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Gost nedeljskega Nočnega obiska bo Gregor Žakelj, eden najbolj uspešnih in največkrat, tudi mednarodno nagrajenih oblikovalcev v Sloveniji. Pred kratkim je za oblikovanje stekleničke za bučno olje družinskega podjetja Kocbek, prejel eno najbolj prestižnih in uglednih oblikovalskih nagrad na svetu – Red dot. Njegova dela in uspehi so poželi veliko pohval v tujini, izbran je bil med 10 najperspektivnejših kreativcev v Evropi s strani ADC*E Barcelona in prejel je več kot 80 slovenskih in mednarodnih nagrad. Med njimi ADC*E, European Design Award, Golden Drum, Sof, Brumen, Volvo Design Award, Regpak, German Design Award,etc.). Svoje znanje predaja na številnih konferencah doma in v tujini, kjer zagovarja svojo misel, da je dobro oblikovanje za dobre naročnike. V leta 2004 ustanovljenem lastnem oblikovalskem studiu VBG (Visual Brain Gravity) delajo vse od grafičnega oblikovanja in oglaševanja do strategij in spletnih nastopov. Pred mikrofon ga je povabila voditeljica Liana Buršič.
V sredo je minilo 10 let od smrti našega legendarnega dolenjskega glasbenika, harmonikarja in avtorja glasbe Lojzeta Slaka. Na Radiu Koper sem Smilja Baranja v spomin na tako pomembnega glasbenika ter tudi v spomin pesniku, pisatelju, publicistu in uredniku Tonetu Pavčka, katerega 10-letnico smrti bomo počastili 21. oktobra, pripravila kar nekaj oddaj. Slak je imel oboževalce po vsem svetu … Seveda tudi v zamejstvu, med Slovenci v Italiji. Tam živi Lojze Hlede, ki je velik oboževalec Slakove glasbe. Štiri leta po ustanovitvi Slakovega ansambla je, leta 1968, v Števerjanu tudi sam ustanovil ansambel, v katerem je bilo 12 glasbenikov in ga, po številu članov, Slovenci štejemo za največji NZ ansambel. Lojze Hlede je tudi avtor glasbe, predvsem pa je tudi »oče« števerjanskega festivala NZ glasbe. 50-letnica festivala je, zaradi koronavirusa, kakopak, okrnjena, a tam se bomo zagotovo ljubitelji domače glasbe še srečevali. Lojze Hlede bo je gost v nočnem programu …
Petek smo začeli s polnočnim izletom v srednji vek. V čas vitezov, viteških spopadov in veščin, v čas bleščečih oklepov in srednjeveškega mečevanja. Tega že vrsto let preučuje in uči Uroš Klaus, ki s somišljeniki, ljubitelji srednjega veka, deluje v srednjeveškem društvu Red kraljevega orla. Srečate jih lahko na različnih srednjeveško obarvanih prireditvah po vsej Sloveniji, Uroš pa svoje znanje mečevanja predstavlja tudi kot član Templjarskega viteškega reda OSMTH Slovenija.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Na nočnem obisku smo gostili kitarista in skladatelja Uroša Rakovca, ki je kitari zapisan že več kot 40 let. Je član številnih priznanih zasedb, med drugim je ustvaril glasbo za več kot 40 gledaliških predstav slovenskih in tujih gledališč, njegov opus zajema tudi ustvarjanje glasbe za več filmov. Pogovor z Urošem Rakovcem smo začeli s predstavitvijo najnovejšega projekta M.U.G. Tria, ki bo v začetku oktobra izdal ploščo z naslovom Mislec.
Z gostom bo voditeljica Alenka Terlep tokrat potovala kar s prstom po zemljevidu. Govorila bosta o Blažu Kocenu, avtorju prvega šolskega atlasa, ki ima najdaljšo tradicijo izhajanja na svetu. Letos mineva 200 let rojstva tega znamenitega inovatorja in ob njegovih nazornih učnih pripomočkih še vedno rastejo generacije. In kako ga svojim učencem predstavlja profesor zgodovine in geografije Rožle Bratec Mrvar, ki prihaja na nočni obisk? Preverite takoj po polnoči!
Naša gostja je tokrat izjemno dejavna tržaška glasbenica Tatjana Jercog, piansitka, skladateljica, glasbena pedagoginja in prizadevna organizatorica, ki z Društvom prijateljev glasbe in Beinalom sodobne glasbe ponuja Kopru kakovostno glasbeno življenje, zlasti na področju resne glasbe. Ob tem povezuje koprske organizatorje in ustanove, da lahko skupaj uresničijo večje projekte. Eden takih je izzvenel prav pred dnevi, ko so člani Komornega orkestra SF in flavtistka Eva Nina Kozmus na koprskem Titovem trgu odigrali Malo simfonijo Kopra. Tatjano Jercog bo v Nočni program Radia Slovenija povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.
Urednik, novinar, odličen poznavalec mode in oblikovanja. Ustanovitelj modne znamke Alessio, oblikovalec, ki ima rad žamet in mu je všeč, kadar se dizajn prepleta in prehaja med oblačili in predmeti za dom. Tudi zato svojo znamko širi na posteljnino, pregrinjala in blazine, lahkotne stvari, ki jih lahko različno uporabljajmo in potujejo z nami tudi ob selitvah. Nedavno se nam je predstavil kot pisec. Protagonist njegovega prvenca z naslovom Rumeni lakasti čeveljci je deček Filip. V romanu spremljamo njegovo otroštvo, ki ga zaznamuje tesen odnos z mamo in odraščanje, skozi katero se sooči s svojo homoseksualnostjo. Popelje nas skozi zgodbo, ki ni osamljena, a je redko povedana odkrito in brez sprenevedanja. Aleša Čakša je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V nočnem programu bomo predstavili projekt Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe. Z njim se mariborski Regionalni RTV center poklanja izvrstni glasbeni zakladnici, nastali v zadnjem letu. Glasbeni uredništvi Radia Maribor in Radia Si sta izbrali deset izstopajočih melodij. Med njimi lahko glasujete za svojo najljubšo – na spletni strani Radia Maribor do 26. septembra. Vse skladbe bo priredil Big band RTV Slovenija za prireditev, ki bo 1. oktobra. 1. dan v oktobru, ko zaznamujemo svetovni dan glasbe, bomo izvedeli, katera melodija bo Naj nova slovenska skladba zadnjega leta. Vabljeni v družbo voditeljice Helene Ajdnik.
Neveljaven email naslov