Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!
Pogovor s frizerjem Borutom Kusterjem
Borut Kuster je frizer mlajše generacije, kar pa ne pomeni, da ima malo izkušenj. V 15. letih dela si je prigaral lasten salon, v katerem preživi 11 ur na dan: “Jaz delam 11 ur že 10 let, se v bistvu navadiš. Ne vem, težko je razložiti … To je meni droga.” Frizerske škarje je letos prvič med dopustom pustil doma. Pred tem so ga spremljale povsod, tudi na potovanjih.
Se spomnim, ko sem šel prvič v London, sem imel v ročni prtljagi svoje škarje. Takrat mi je rekel sodelavec: “Imaš škarje v kovčku?” Jaz pa: “Ne, v ročni prtljagi, kaj pa ima za biti?” “Borut, škarje imaš št. 7, to gre 2 cm čez dlan, to je hladno orožje.”
Zgodbe o prvem obisku frizerja so zgodbe, ki jih stranke Borutu pogosto pripovedujejo. Prva Borutova izkušnja s frizerjem pa je bila, za razliko od tistih, ki jih ponavadi sliši, odlična. Kljub temu, da je bil razlog za obisk frizerke dokaj travmatičen: zažgani lasje.
Ta gospa me je posedla na en tak lep stolček v obliki avtočka. Me je dvignila in me počasi začela s mašinco striči. Celo glavo je obrila razen sprednjega dela, ki ga je pustila malo gor. Tudi ko sem šel s stola dol sem prijel tisto največjo metlo in začel pometati. Tega se prav živo spomnim.
To so bili časi, ko sta bili pri moških popularni dve frizuri: “piggy tail” oz. prašičji repek in “špukfelna” oz. pobrita glava s prečko spredaj.
Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu – iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Kljub temu so stereotipi o frizerjih še kako prisotni. Tisti najbolj zakoreninjeni so, da so frizerji “zelo nerazgledani, neumni in vsi geji,” iz lastnih izkušenj pove Kuster.
Težko je potem stranki razložiti, zakaj se pa moti, ker jo zelo hitro lahko užališ. Ker stranka ima še vedno vedno prav. Stranka je tista taglavna.
Pa če je stranka brezdomec? V zadnjem času po spletu krožijo zgodbe frizerjev, ki brezdomcem podarjajo striženje. Ena od zgodb je navdihnila tudi Boruta, a njegov poskus se je izjalovil. V spodnjem posnetku preverite, zakaj. Izvedeli boste tudi, zakaj se je začelo njegovo sodelovanje z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!
Pogovor s frizerjem Borutom Kusterjem
Borut Kuster je frizer mlajše generacije, kar pa ne pomeni, da ima malo izkušenj. V 15. letih dela si je prigaral lasten salon, v katerem preživi 11 ur na dan: “Jaz delam 11 ur že 10 let, se v bistvu navadiš. Ne vem, težko je razložiti … To je meni droga.” Frizerske škarje je letos prvič med dopustom pustil doma. Pred tem so ga spremljale povsod, tudi na potovanjih.
Se spomnim, ko sem šel prvič v London, sem imel v ročni prtljagi svoje škarje. Takrat mi je rekel sodelavec: “Imaš škarje v kovčku?” Jaz pa: “Ne, v ročni prtljagi, kaj pa ima za biti?” “Borut, škarje imaš št. 7, to gre 2 cm čez dlan, to je hladno orožje.”
Zgodbe o prvem obisku frizerja so zgodbe, ki jih stranke Borutu pogosto pripovedujejo. Prva Borutova izkušnja s frizerjem pa je bila, za razliko od tistih, ki jih ponavadi sliši, odlična. Kljub temu, da je bil razlog za obisk frizerke dokaj travmatičen: zažgani lasje.
Ta gospa me je posedla na en tak lep stolček v obliki avtočka. Me je dvignila in me počasi začela s mašinco striči. Celo glavo je obrila razen sprednjega dela, ki ga je pustila malo gor. Tudi ko sem šel s stola dol sem prijel tisto največjo metlo in začel pometati. Tega se prav živo spomnim.
To so bili časi, ko sta bili pri moških popularni dve frizuri: “piggy tail” oz. prašičji repek in “špukfelna” oz. pobrita glava s prečko spredaj.
Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu – iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Kljub temu so stereotipi o frizerjih še kako prisotni. Tisti najbolj zakoreninjeni so, da so frizerji “zelo nerazgledani, neumni in vsi geji,” iz lastnih izkušenj pove Kuster.
Težko je potem stranki razložiti, zakaj se pa moti, ker jo zelo hitro lahko užališ. Ker stranka ima še vedno vedno prav. Stranka je tista taglavna.
Pa če je stranka brezdomec? V zadnjem času po spletu krožijo zgodbe frizerjev, ki brezdomcem podarjajo striženje. Ena od zgodb je navdihnila tudi Boruta, a njegov poskus se je izjalovil. V spodnjem posnetku preverite, zakaj. Izvedeli boste tudi, zakaj se je začelo njegovo sodelovanje z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Toplejši dnevi prinesejo tudi toplejše noči. Ni treba, da se prebudite premočeni, rajši počakajte na polnoč in potem pokličite na Prvi program, pravi voditeljica Mojca. Boste videli, kako dobro boste potem zaspali, ko boste malo poklepetali. Saj sploh ni treba, da poveste kaj posebnega, par besed. Ali pa samo poslušajte, kaj pravijo drugi.
Dr. Marta Verginella je zgodovinarka in raziskovalka iz Trsta in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z raziskavo o vlogi in položaju žensk na območju Slovenije in v regiji v prejšnjem stoletju se je z akademskim delom vrnila v rodno Primorsko. Za izvedbo raziskovalnega dela je na evropskem razpisu tudi uspela pridobiti sredstva, kar uspe le vsakemu stotemu slovenskemu znanstveniku. Kakšne so njene ugotovitve, kako je preživljala čas epidemije in kako razmišlja o zgodovini in sedanjosti, v pogovoru z Natašo Benčič.
Izstrelitev prvih slovenskih satelitov v orbito je zgodovinski dogodek, ki pa, kljub temu, da je bila načrtovana že lansko leto, še čaka na svoj trenutek. Po vnovični prestavitvi zaradi neprimernih vremenskih razmer naj bi v nedeljo ponoči po našem času Nemo HD in Trisat z nosilno raketo Vega vendar poletela v vesolje. V noči na petek bomo gostili Aljošo Mastna novinarja in poznavalca vesolja in vesoljskih tehnologij. Na obisk ga je povabil Peter Močnik.
Mariborska kolesarska mreža je društvo za širjenje kolesarske kulture. Kakšna sta namen in poslanstvo tega društva, katere projekte in aktivnosti pripravlja Mariborska kolesarska mreža, zakaj je kolesarstvo ekološko početje in kako ozaveščeni smo Slovenci pri tem, bo povedal Žiga Ozvaldič iz Mariborske kolesarske mreže. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Prodira v njegovo teksturo, v njegovo kost in drobovje. Sliši ga v telesu, širi v prostoru. Osvobojen, pogumen, skoraj otipljiv. Glas v svoji prvinski prisotnosti. Pevka, plesalka, performerka in pedagoginja Irena Z. Tomažin se z glasom in gibom premika med gibalno-gledališkimi predstavami in ustvarjanjem eksperimentalne improvizirane glasbe. Umetnico je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
»Svet ni črno-bel, ni samo negativen in ni samo pozitiven, cela paleta barvitih doživetij je v njem« razmišlja Hana Markočič, študentka drugega letnika psihologije o tem, zakaj se je odločila za ta študij. Hana je vodja projekta Kako si? v okviru katerega naslavljajo različne teme s področja duševnega zdravja. Od samopodobe do organizacije prostega časa in seveda iskrenega pogovora o tem, kako se zares počutimo. V studiu se nam bo na nočnem pogovoru o aktivnostih, izzivih in vprašanjih sodobnega časa za psihologijo, duševno zdravje in mlade pridružil tudi Marko Šopar, študent 1. letnika magistrske stopnje psihologije in predsednik Društva študentov psihologije Slovenije. Društvo je na različnih področjih aktivno že vrsto let, svet pa seveda odpira številna vprašanja za bodoče psihologe. Hano Markočič in Marka Šoparja je na nočni klepet povabila Mojca Delač.
Letošnjo nagrado desetnica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja, je za delo Ding dong zgodbe prejela Jana Bauer. Pisateljica in urednica piše fantastično prozo za otroke, trikrat je že bila nominirana za nagrado večernica, dvakrat za desetnico, prevodi njenih del so izšli v Veliki Britaniji, na Hrvaške, na Poljskem, v Španiji, Litvi, Turčiji, Nemčiji, Srbiji in na Islandiji. O pomenu pisanja in branja, o otroški literaturi, o idejah za mladinske zgodbe, o nagradah in prevodih in še čem se bo z Jano Bauer na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Zoran Jovičić je športnik, rojen v Tuzli, ki zdaj že skorajda 30 let živi v Sloveniji, kamor je kot otrok prišel k stricu na počitnice. Kmalu zatem je v Bosni in Hercegovini začela divjati vojna vihra in njegov domači kraj je postal Koper. Nekaj drobcev tudi iz tega dela njegove življenjske poti nam bo pojasnil, pred leti eden najboljših levo-krilnih rokometašev na svetu, ki je s slovensko izbrano vrsto dvakrat nastopil na olimpijskih igrah, bil z njo leta 2004 tudi evropski podprvak, dandanes pa je uspešen rokometni trener. Pred mikrofon ga je povabil Iztok Novak Easy.
Glasba, zabava, smeh, sproščenost – besede, ki jih zlahka pripišemo gostu tokratnega Nočnega obiska. S četrtka na petek bomo v nočnem programu v živo gostili Dejana Vunjaka. Glasbenik ima že več tisoč oboževalk in oboževalcev in že več milijonov ogledov na spletu ter klikov na družbenih omrežjih. Njegovi prejšnji nastopi so bili razprodani in mnogi že komaj čakajo na začetek letošnje sezone koncertov, praznovanj in veselic. »Čist' mejčken, Limonada, Če mam pa tebe« so trije Dejanovi hiti, za katerimi stojijo njegove osebne zgodbe. Katere? Izvedeli boste v nočnem pogovoru, na katerega je Dejana Vunjaka povabil Iztok Konc.
Gostja po polnoči bo Anita Kovačič Čelofiga, predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi - društvo letos praznuje 30-letnico delovanja, jubilej pa bodo zaznamovali tudi z izdajo prvega celostnega učbenika za odnose z javnostmi v slovenskem jeziku.
Živi v Bruslju, ustvarja in pleše povsod. Vsako leto vsaj enkrat tudi v Ljubljani na mednarodnem festivalu Pajek, ki je na njegovo pobudo nastal pred desetimi leti. Plesalec, ki se je izobraževal v Amsterdamu, Bruslju in New Yorku, se gibal skozi koreografije slavnih imen sodobnega plesa, ustvaril številne lastne plesne predstave, s katerimi je gostoval po vsem svetu, verjame v ples kot individualni jezik, ki obstaja brez koreografije. Kritičen, radikalen in nujen gib. Mateja Kejžarja je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Poslušalke in poslušalci ste že večkrat dokazali, da Slovenci nismo samo narod pevcev, temveč tudi pesnikov. Zato naj bo ta noč noč verzov. V družbo vas vabi Lucija Grm.
Stari dobri časi. Kolikokrat slišimo te besede in se takoj spet počutimo bolje. Ampak, zakaj? Kaj so za vas stari dobri časi? Kaj vas spominja nanje? Morda so se nam le zdeli tako zelo dobri? Bi vam bilo prav, če bi se vrnili, ali pa bi bil to v resnici korak nazaj? Nočni voditelj Jure K. Čokl vas to noč v živo na telefonski številki 01/475 22 22 vabi v stare dobre čase. Tudi z glasbo!
Pred dvaindvajsetimi leti se je Luana Malec, bibliotekarka in vodja službe za izvajanje območnih nalog v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, podala v svet knjižničarske stroke. Sprva je povezanost med knjižnico in lokalnim okoljem ter pomen stika z uporabniki spoznala kot vodja potujoče knjižnice. Na bibliobus, ki prinaša knjižna dela v različne odročne kraje istrskega podeželja, v zadnjih letih pa tudi na Tržaško in v hrvaško Istro, jo že od začetka vežejo lepi spomini. Med drugim je v okviru vodenja programa dejavnosti splošne knjižnice za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih vzpostavila sistem ene članarine med knjižnicami v Kopru, Trstu, Umagu in Poreču, sodelovala je pri vzpostavitvi regijskega spletnega biografskega leksikona »Primorci.si«, pri oblikovanju projekta »Rastemo z e-viri« v okviru primorskih knjižnic, ki je prerasel v nacionalni projekt na področju informacijskega opismenjevanja, njen najodmevnejši projekt pa je inovativen in danes zelo uspešen portal »Dobreknjige.si«. Luana Malec, ki je tudi lanska nagrajenka Čopove diplome – najvišjega priznanja za izjemne dosežke na področju knjižničarstva, bo gostja v nočnem programu. Z njo se bo pogovarjala Tjaša Lotrič.
Branko Jordan, gledališki igralec, profesor dramske igre na AGRFT ter soustanovitelj in član igralskega kolektiva Beton Ltd. je eden tistih ustvarjalcev, ki nenehno potuje na premici med vlogami v repertoarnih gledališčih in kritičnim raziskovanjem ter odzivanjem na aktualno družbeno realnost v neodvisnih avtorskih predstavah kolektiva Beton Ltd., ki letos obeležuje deseto obletnico ustvarjanja. Njihova zadnja predstava Mahlzeit je s pomenljivo in preroško sporočilnostjo svojo premiero doživela tik pred svetovno pandemijo. Branka Jordana je pred mikrofon povabila Martina Černe.
Mea Valens je magistrica literarnih ved, pisateljica, esejistka, prevajalka, lektorica, popotnica, podjetnica in vlogerka, ki obožuje sončne zahode, sprehode, rock glasbo in izzive življenja. Na klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Pri štirinajstih letih je postal najmlajši ljubiteljski sommelier. A ena od njegovih največjih strasti je kuhanje. Kuhal je že širom širom sveta. Pri devetnajstih na prestižni jahti, pa v restavraciji z Michelinovo zvezdico v Švici, na Šrilanki. S svojim novim pojektom Pri meni klub osvaja Ljubljano, Amsterdam, Berlin. Vedno pa se vrača domov, na domačijo Butul, kjer je kot otrok skuhal svojo prvo rižoto. Kuhanje obožuje, a zanima ga še mnogo drugih stvari, ki jih smelo povezuje. Radovednost ga žene v vedno nove izzive. Črt Butul bo gost Nade Vodušek.
V nočnem plavamo po morju poezije, ki je balzam za dušo, če si le vzamemo čas zanjo. Torej, vzemite si čas, pobrskajte po svoji najljubši poeziji in jo razkrite v Nočni. Z vami – Lucija Grm.
Na Nočni obisk prihaja Igor E. Bergant, obraz in glas Televizije Slovenija. Novinarstvo in šport sta mu bila položena že v zibko. Na televiziji se je uveljavil kot športni novinar in iskriv komentator. Zadnja leta je eden od voditeljev večkrat nagrajene informativne oddaje Odmevi. Igor E. Bergant je razgledan izpraševalec in spoštljiv sogovornik. George Orwell je nekoč rekel, da je novinarstvo pisanje o tem, o čemer drugi nočejo, da bi se vedelo – vse drugo pa so odnosi z javnostjo. Kaj na to poreče Igor E. Bergant, poslušajte v noči s sobote na nedeljo. Foto: RTVSLO
Ste se že kdaj povzpeli na koprski zvonik? Od tam lahko opazujete številne koprske vrtove. O tem in o 210-letnici Botaničnega vrta v Ljubljani in botaniki nasploh bo govora v prvi uri nočnega programa. Naša gosta bosta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak, ki skupaj že vrsto let vodita Botanični vrt Univerze v Ljubljani. V sobotno jutro vas popelje voditeljica Smilja Baranja.
Neveljaven email naslov