Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poletno delo v ZDA

23.11.2016

Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Prvega programa se lahko udeležijo le študenti, drugega mladi, stari med 18 in 26 let, potrebno je osnovno znanje angleščine. Mladi se v ZDA lahko odpravijo za tri delovne mesece, po končanem delu pa lahko po državi še en mesec potujejo. Na voljo so predvsem sezonska dela v turizmu. Najnižja urna postavka je 7,5 dolarja, povprečna okoli 10 dolarjev, del zaslužka pa prinesejo tudi napitnine. V treh mesecih je tako mogoče zaslužiti med 5 in 10 tisoč dolarji. Kot pravijo vsi trije sogovorniki, zaslužek ni glavni motiv večine, ki se odpravi na delo v ZDA. Veliko pomembnejše so jim izkušnje, ki jih pridobijo na drugi strani luže.

Delo v kampu za ljudi s posebnimi potrebami

Anica Vodnik se je na delo v ZDA prvič odpravila letos poleti. Delala je v kampu za ljudi s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, gluhi, osebe z downovim sindromom) v zvezni državi New Jersey. Bila je daleč od velikih mest, sredi gozda, v leseni hišici ob jezeru. Že takoj, ko je prišla v kamp, je na vratih opazila list, ki je sporočal, da morajo biti uporabniki kampa izjemno previdni pri tem, kam odlagajo hrano in na nočnih sprehodih, saj v gozdu poleg kampa živijo trije medvedi: “Tretji dan sem ga že imela priložnost videti. Moram pa povedati, da smo imeli na začetku tudi tečaj, kaj narediti, če pride medved v kamp, in vsi smo se poskrili takoj, ko smo zaslišali sireno.”

“Naši gosti so potrebovali 24-urno nego, zato smo spali v prostorih skupaj z njimi. Cel čas sem spala z napol odprtimi očmi, saj se je vsaj enkrat na 14 dni zgodilo, da me je nekdo opazoval med spanjem in mi to potem zjutraj z veseljem tudi povedal. Seveda so to moji varovanci delali dobronamerno, saj so se bali, če sem še vedno tam oziroma če sem v redu,” razlaga Anica, ki dodaja, da so počitnikarji ob odhodu velikokrat tudi jokali in tožili, da nočejo oditi.

Vodja oddelka za čiščenje v letovišču

Klement Perko se je na poletno delo v ZDA odpravil že štirikrat- vsako leto od 2013 naprej. Delal je v ruralnem okolju, okoli 130 let starem kampu ob jezeru, ki ga obkrožajo tipične gole ameriške počitniške hišice. Svoje delovno mesto vodje oddelka za čiščenje si je priboril v prvih dneh med uvajanjem: “Tudi sicer sem zelo natančen, kar se tiče čiščenja. Med uvajanjem sem si hitro zapomnil, kaj je treba narediti, opazil, kar je bilo narobe. Ker ni bilo v kampu nikogar od povratnikov, so za vodjo določili mene.”

“Delal sem od 8. do 17.30, fiksnega urnika nisem imel, tam sem bil zato, da sem pomagal sodelavcem, urejal birokratske zadeve, urnike, skrbel za to, da so bile vse potrebščine na voljo, da sem obiskoval goste in jih spraševal, če so zadovoljni,” razlaga Klement. Pravi, da zna zdaj brez težav v nekaj minutah postlati posteljo po ameriško – tako, da so vse rjuhe in pregrinjala napeti zelo tesno. Ne dovolj tesno postlana postelja je bila sicer v času njegovega dela ena najpogostejših pritožb: “Ljudje so zelo različni. Imaš take, ki jim je popolnoma vseeno. Druge, ki tja hodijo že 25 let in vedo, da je to sredi gozda, v divjina, tam so medvedi, pajki in prva zahteva, ki jo imajo, ko pridejo, je, če se lahko znebimo vseh žuželk. Nekatere moti tudi, da je zunaj preveč dežja.”

Inštruktor kajtanja na Havajih

Gašper Štih si je v ZDA izbral službo, ki bi jo marsikdo opisal kot sanjsko – na Havajih je leta 2013 in 2016 turiste inštruiral kajtanje. “Moj delovnik je bil zelo sproščen. Učil sem kajtati ljudi, ki so prišli na počitnice in si to zaželeli. Ko sem zjutraj vstal, sem se odpravil supat ali surfat, odvisno od tega, kaj je bilo bolj prijetno, se potem odpravil na plažo, kjer sem učil, potem pa odvisno od tega, ali sem imel učence ali ne. Ko je veter ugasnil, sem zaključil s svojim delom, se odpravil na kosilo ali večerjo. Nisem sem pretegnil, niti nisem imel takšnega namena. Vsi gostje na Havajih so tudi izredno prijazni, ne glede na to, če zamudiš, če nekaj narobe narediš, vse oprostijo. Ne briga jih za tvoje napake, prišli so na počitnice.”


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Poletno delo v ZDA

23.11.2016

Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Prvega programa se lahko udeležijo le študenti, drugega mladi, stari med 18 in 26 let, potrebno je osnovno znanje angleščine. Mladi se v ZDA lahko odpravijo za tri delovne mesece, po končanem delu pa lahko po državi še en mesec potujejo. Na voljo so predvsem sezonska dela v turizmu. Najnižja urna postavka je 7,5 dolarja, povprečna okoli 10 dolarjev, del zaslužka pa prinesejo tudi napitnine. V treh mesecih je tako mogoče zaslužiti med 5 in 10 tisoč dolarji. Kot pravijo vsi trije sogovorniki, zaslužek ni glavni motiv večine, ki se odpravi na delo v ZDA. Veliko pomembnejše so jim izkušnje, ki jih pridobijo na drugi strani luže.

Delo v kampu za ljudi s posebnimi potrebami

Anica Vodnik se je na delo v ZDA prvič odpravila letos poleti. Delala je v kampu za ljudi s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, gluhi, osebe z downovim sindromom) v zvezni državi New Jersey. Bila je daleč od velikih mest, sredi gozda, v leseni hišici ob jezeru. Že takoj, ko je prišla v kamp, je na vratih opazila list, ki je sporočal, da morajo biti uporabniki kampa izjemno previdni pri tem, kam odlagajo hrano in na nočnih sprehodih, saj v gozdu poleg kampa živijo trije medvedi: “Tretji dan sem ga že imela priložnost videti. Moram pa povedati, da smo imeli na začetku tudi tečaj, kaj narediti, če pride medved v kamp, in vsi smo se poskrili takoj, ko smo zaslišali sireno.”

“Naši gosti so potrebovali 24-urno nego, zato smo spali v prostorih skupaj z njimi. Cel čas sem spala z napol odprtimi očmi, saj se je vsaj enkrat na 14 dni zgodilo, da me je nekdo opazoval med spanjem in mi to potem zjutraj z veseljem tudi povedal. Seveda so to moji varovanci delali dobronamerno, saj so se bali, če sem še vedno tam oziroma če sem v redu,” razlaga Anica, ki dodaja, da so počitnikarji ob odhodu velikokrat tudi jokali in tožili, da nočejo oditi.

Vodja oddelka za čiščenje v letovišču

Klement Perko se je na poletno delo v ZDA odpravil že štirikrat- vsako leto od 2013 naprej. Delal je v ruralnem okolju, okoli 130 let starem kampu ob jezeru, ki ga obkrožajo tipične gole ameriške počitniške hišice. Svoje delovno mesto vodje oddelka za čiščenje si je priboril v prvih dneh med uvajanjem: “Tudi sicer sem zelo natančen, kar se tiče čiščenja. Med uvajanjem sem si hitro zapomnil, kaj je treba narediti, opazil, kar je bilo narobe. Ker ni bilo v kampu nikogar od povratnikov, so za vodjo določili mene.”

“Delal sem od 8. do 17.30, fiksnega urnika nisem imel, tam sem bil zato, da sem pomagal sodelavcem, urejal birokratske zadeve, urnike, skrbel za to, da so bile vse potrebščine na voljo, da sem obiskoval goste in jih spraševal, če so zadovoljni,” razlaga Klement. Pravi, da zna zdaj brez težav v nekaj minutah postlati posteljo po ameriško – tako, da so vse rjuhe in pregrinjala napeti zelo tesno. Ne dovolj tesno postlana postelja je bila sicer v času njegovega dela ena najpogostejših pritožb: “Ljudje so zelo različni. Imaš take, ki jim je popolnoma vseeno. Druge, ki tja hodijo že 25 let in vedo, da je to sredi gozda, v divjina, tam so medvedi, pajki in prva zahteva, ki jo imajo, ko pridejo, je, če se lahko znebimo vseh žuželk. Nekatere moti tudi, da je zunaj preveč dežja.”

Inštruktor kajtanja na Havajih

Gašper Štih si je v ZDA izbral službo, ki bi jo marsikdo opisal kot sanjsko – na Havajih je leta 2013 in 2016 turiste inštruiral kajtanje. “Moj delovnik je bil zelo sproščen. Učil sem kajtati ljudi, ki so prišli na počitnice in si to zaželeli. Ko sem zjutraj vstal, sem se odpravil supat ali surfat, odvisno od tega, kaj je bilo bolj prijetno, se potem odpravil na plažo, kjer sem učil, potem pa odvisno od tega, ali sem imel učence ali ne. Ko je veter ugasnil, sem zaključil s svojim delom, se odpravil na kosilo ali večerjo. Nisem sem pretegnil, niti nisem imel takšnega namena. Vsi gostje na Havajih so tudi izredno prijazni, ne glede na to, če zamudiš, če nekaj narobe narediš, vse oprostijo. Ne briga jih za tvoje napake, prišli so na počitnice.”


19.11.2022

Alen Milavec

V Podkraju, vasici nad Ajdovščino na robu Vipavske doline, se je pred 103 leti rodil legendarni slovenski fotograf Edi Šelhaus. Po njegovih stopinjah, gledano seveda iz današnje perspektive, stopa še en Podkrajčan, Alen Milavec, ki se je prav tako izučil za fotografa ter se odločno podal v ta poklic. Naključno srečanje ga je pripeljalo do kolesarskega asa Tadeja Pogačarja in danes je njegov uradni fotograf, kot vrstnika sta stkala tudi pristne prijateljske vezi. Alen Milavec bo svojo zgodbo poklicnega fotografa predstavil v nočnem obisku.


17.11.2022

Dr. Marinka Vovk

Pred Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov bomo izpostavili, kako pomembno je zavedanje, da imamo samo en planet. Podrobneje bomo predstavili StudioKroG kot pilotni projekt, ki poudarja, da rešitev podnebnih sprememb in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo ni v omejevanju in prepovedovanju, ampak v spodbujanju družbeno odgovornega podjetništva in vzpostavljanja »zdrave tekmovalnosti« osameznikov v družbi. Med drugim ima projekt pomembno vlogo pri reševanju izzivov uporabe zavrženih ladjskih kontejnerjev v poslovne, bivalne, turistične in humanitarne namene. Gostji nočnega programa dr. Marinki Vovk, ekologinji, raziskovalki in direktorici Centra ponovne uporabe bomo med drugim zastavili vprašanje, kako živeti in ustvarjati s čim manjšo porabo virov in energije.


16.11.2022

Ddr. Andrej Pleterski

Skrivnosti preteklosti ga vznemirjajo že od malih nog. Raziskovanje mnogoterih plasti zgodovine Slovanov skozi različne vede ga spremlja vso znanstveno kariero. Arheolog, zgodovinar, etnolog in trikratni doktor znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, zadnja leta preučuje kulturni genom Slovencev. Ena od tem, ki ga zaposluje v zadnjem času, je tudi staroverstvo, predkrščansko verovanje, ki naj bi organizirano obstajalo še v 20. stoletju. O tem prinašata vrsto pričevanj knjigi Borisa Čoka in Pavla Medveščka. Za strokovno javnost so bila ta odkritja velik izziv. Letos je izšel tematski zbornik – Staroverstvo v Sloveniji med religijo in znanostjo, posvečen prav tem vprašanjem. Andrej Pleterski pa je zgodovino slovenstva širši javnosti približal v knjigi Kdo smo, Ilustrirana zgodovina slovenstva. Izšla je pred dvema letoma. V njej so poleg besedila, ki razgrinja razvoj naroda in jezika ter opozarja na tisočletne korenine slovenstva, tudi ilustracije Janje Rihter, ki z duhovitimi in aktualnimi prebliski bralca spodbujajo k lastnemu premisleku.


14.11.2022

Ani Frece

V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili glasbeno ustvarjalko Ani Frece, ki koncertira kot solistka, sodeluje pa tudi z različnimi glasbenimi zasedbami in orkestri. Hkrati je odlična pianistka in organistka, kot glasbena pedagoginja pa svoje znanje prenaša na nove rodove.


13.11.2022

Projekt B-AIR: Zgodba o morju, ki je izgubilo svojo pesem

Razvijanje zvočne umetnosti za dojenčke in malčke je eno od poslanstev mednarodnega projekta B-AIR, pri katerem sodeluje Radio Slovenija. S tem namenom je v zadnjem času nastalo več zvočnih iger za najmlajše, med njimi je zgodba o morju, ki je izgubilo svojo pesem. Igro je zasnovala režiserka Saška Rakef, izvirno glasbo je napisala skladateljica Bojana Šaljić Podéšva, strokovna sodelavka pri projektu je bila psihologinja Katarina Kompan Erzar. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


12.11.2022

Nejka Selišnik

V prvi uri programa boste slišali Nejko Selišnik. Kmalu izveste, kdo je gospa s pripravljenostjo na vse, kar prinese ali odnese življenje. Nejka je gospa z nešteto talenti in sposobnostmi. Krasita jo radovednost in neustrašnost pred novimi izzivi.


11.11.2022

Polona in Jernej Brec

Ona zgovorna Gorenjka, on ponosen Primorec. 'Ištrijan', če smo natančni. Zdaj skupaj v eni najlepših vasi Slovenske Istre, v Krkavčah, vodita ekološko kmetijo Carcauec, gojita oljke, kakije in ponije. Poročila sta se v tradicionalnih istrskih nošah, zaročno darilo zanjo pa je bil kar oljčni nasad.


10.11.2022

Bojan Javornik

Na nočni obisk po polnoči prihaja Bojan Javornik, ki smo ga v vlogi predsednika Zveze ribiških družin Maribor pred dnevi spremljali ob vlaganju ribjega zaroda v staro strugo reke Drave.


06.11.2022

Nina Medved

Nina Medved se je takoj po diplomi iz germanistike in novinarstva preselila v New York, kjer je s premori živela dobrih deset let. Tam se je prvič srečala z aromaterapijo, ko so jo nekega dne na poti iz šole omamne dišave zvabile v trgovino Enfleurage, najbolj znano newyorško trgovino z eteričnimi olji. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekle, saj je Nina Medved danes ena najbolj strokovno podkovanih in priznanih aromaterapevtk pri nas.


07.11.2022

Noč šansonov

V Noči šansonov se bomo zadrževali v Parizu v prvih dveh desetletij 20. stoletja. Poslušali bomo dva žanra tega obdobja: vélike ljudske valčke in domoljubne pesmi, med šansonjerji pa bom glavno vlogo igral Fragson.


05.11.2022

Logopedinja Jasmin Podveršič

Na nočni obisk prihaja 30-letna logopedinja Jasmin Podveršič, mama dveletnemu sinčku, doma iz Doberdoba na zahodnem robu italijanskega krasa, od koder se je po koncu študija logopedije v Ljubljani in poroki preselila v vasico Čadrg na Tolminskem. Tam z možem Primožem skrbita za družinsko ekološko kmetijo Pri Seljanu, predvsem njune čebele.


04.11.2022

Glasbeni par Tjaša in Uroš Steklasa

Nekaj minut po polnoči v studio prihajata Uroš in Tjaša Steklasa, mlad glasbeni par, ki ustvarja avtorsko glasbo s srcem in predanostjo. Oba sta okusila tudi narodnozabavne vode, v zadnjih letih pa osrečujeta številne mlade pare na porokah in nizata uspešne balade in popevke zabavne glasbe. Njuno življenje zaznamuje velika predanost dobrodelnim dejanjem. V domači hiši jima dela družbo simpatični maček, pred letom pa sta postala tudi starša majhni deklici z imenom Lori.


03.11.2022

Vladimira Mesarič

V prvi uri prihaja na nočni obisk magistrica Vladimira Mesarič, ki jo poznamo kot duhovnico mariborskih evangeličanov. Poleg te opravlja še službo namestnice vojaškega vikarja Slovenske vojske, spregovorila bo tudi o pomenu duhovniške službe in o njenih pogledih na izročilo protestantov.


31.10.2022

Nočni pogovori z Mojco

Z dolgimi počasnimi koraki se nam približuje zima. Sonce nas še malo razvaja, čez praznike nam je podarjeno lepo toplo vreme, ob misli na menjavo ure in zgodnjo temo v naslednjih mesecih nas pa kar malo stisne pri duši. Preživimo par nočnih ur med prazniki skupaj in vsi bomo potem mirneje zaspali.


30.10.2022

Anja Banko

Tokratna gostja Nočnega obiska je bila filmska kritičarka Anja Banko, katere življenje je s filmom prepleteno že od malih nog, odkar je prvič sedla v dvorano kina Mojca. Njeno življenje se je še naprej prepletalo s filmom in tako je leta 2014 obudila Filofest, pozneje pa na radiu Študent prevzela urednikovanje filmske oddaje Temna zvezda ter začela pisati za najpomembnejši slovenski kritiški reviji Ekran in Kino. Tako je izpopolnila svoje kritiško oko in postala prepoznavno ime med slovenskimi filmskimi kritiki. Ob pisanju kritik je sodelovala pri Animateki in Kinotripu, deluje pa tudi v Kinoteki.


29.10.2022

Kurator razstave o bohinjski železniški progi Matjaž Marušič

Bohinjska proga med Jesenicami in Novo Gorico je zagotovo ena od najslikovitejših v Sloveniji. Temu so pritrdili tudi pri znanem založniku potovalnih vodnikov Lonely Planet, ki jo je pred šestimi leti uvrstil zelo visoko na seznamu najboljših železniških potovanj na svetu, za katera morda še niste slišali. Znamenitosti, zgodovino in skrivnosti Bohinjske proge, pa Matjaž Marušič razkriva predvsem potnikom na muzejskem vlaku, ki svojo pot zaključi pred novogoriško železniško postajo na Trgu Evrope, katerega polovica je na italijanski strani z imenom Piazza della Transalpina ravno v čast tej železniški progi. Tam že lep čas navdušuje razstava z naslovom Bohinjska proga: Ob Soči po tiru treh narodov. Njen kurator je prav Matjaž Marušič, član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge in tajnik Društva za Bohinjsko-goriško progo, pravi živi leksikon, ki ve o njej povedati marsikaj zanimivega.


28.10.2022

Danijel Poslek: Odlikuje nas kredibilnost vsebin

Na 94. rojstni dan Radia Slovenija prihaja na nočni obisk odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek. V njegovi dosedanji novinarski karieri ga je najbolj zaznamovalo sedem letno obdobje dopisništva s Ptuja. Kot odgovorni urednik bdi nad radijskim programom Prvega, ki poteka 24 ur na dan sedem dni v tednu. Koliko patine je čutiti v oddajah najstarejšega radijskega program pri nas in kako se uvajajo novi novinarski pristopi in nove tehnologije, pa tudi o nogometu, njegovi kratki filmski karieri in življenju med Ptujem in Ljubljano, v nočnem programu po polnoči.


27.10.2022

Srečko Kovačič

Gost je solo klarinetist orkestra Opere in baleta SNG Maribor Srečko Kovačič. Na bogati, več desetletij trajajoči glasbeni poti, so ga pritegnile različne glasbene zvrsti, od narodno zabavne glasbe, jazza do vodenja pihalnih orkestrov. Kot dirigent Pihalnega orkestra Železarne Ravne je dosegel izjemen uspeh, zlato medaljo s pohvalo na svetovnem prvenstvu orkestrov na Nizozemskem.


24.10.2022

Klemen Bizjak

Gost oddaje Nočni obisk Klemen Bizjak bo prišel v naš studio iz mednarodnega festivala ocenjevanja žganj v srbskem Pančevem, ki se je odvijalo konec tedna. Je ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, facebook skupine Žganjekuha in poznavalec domačega žganjarstva, ki želi povzdigniti kulturo kuhanja in pitja žganja pri nas na višjo raven. Po letošnji obilni letini sadja bi bila neznanska škoda zdrave in dragocene plodove pustiti zgniti kar pod drevjem, takšno obnašanje do rodovitne narave ni dopustno. A iz dobrih sadežev ni tako lahko nakuhati prijetno, plemenito, kakovostno in okusno žganje. Včasih nastane kisel, moten, pekoč, zelen, prismojen ali še kako drugače slab destilat, ki zaudarja. Za površnost pri žganjekuhi ni prostora. Četudi se znanje o kuhanju žganja prenaša iz roda v rod in je potrebne ogromno vztrajnosti, natančnosti in izkušenosti, pa ima vsak žganjar svojo skrivnost. Nam bo Klemen zaupal kakšno? Da bi tudi Slovenci skušali ovrednotiti mojstrstvo žganjekuhe, druženja ob njej, podobno kot to ponosno počno južneje od nas in bi tej obrti namenili mesto, ki ji pripada, bomo govorili po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.


23.10.2022

Tina Resman

Tina Resman je mlada, nadobudna igralka, ki jo širša javnost počasi, a vztrajno spoznava preko gledaliških odrov. Na začetku letošnjega leta je med drugim nosila eno glavnih vlog v predstavi ljubljanske Drame Vse OK, trenutno pa jo lahko občudujemo na odru mariborske drame v predstavi Elektri pristoji črnina. Poleg tega je tudi pesnica. Skupaj z Jeleno Lasan sta pred kratkim izdali pesniško zbirko za otroke z naslovom Kalaru, po diplomi, s katero je postala diplomirana igralka, pa na Akademiji za gledališke, radio, film in televizijo nadaljuje z magistrskim študijem, in sicer na smeri gledališko petje.


Stran 19 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov