Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poletno delo v ZDA

23.11.2016

Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Prvega programa se lahko udeležijo le študenti, drugega mladi, stari med 18 in 26 let, potrebno je osnovno znanje angleščine. Mladi se v ZDA lahko odpravijo za tri delovne mesece, po končanem delu pa lahko po državi še en mesec potujejo. Na voljo so predvsem sezonska dela v turizmu. Najnižja urna postavka je 7,5 dolarja, povprečna okoli 10 dolarjev, del zaslužka pa prinesejo tudi napitnine. V treh mesecih je tako mogoče zaslužiti med 5 in 10 tisoč dolarji. Kot pravijo vsi trije sogovorniki, zaslužek ni glavni motiv večine, ki se odpravi na delo v ZDA. Veliko pomembnejše so jim izkušnje, ki jih pridobijo na drugi strani luže.

Delo v kampu za ljudi s posebnimi potrebami

Anica Vodnik se je na delo v ZDA prvič odpravila letos poleti. Delala je v kampu za ljudi s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, gluhi, osebe z downovim sindromom) v zvezni državi New Jersey. Bila je daleč od velikih mest, sredi gozda, v leseni hišici ob jezeru. Že takoj, ko je prišla v kamp, je na vratih opazila list, ki je sporočal, da morajo biti uporabniki kampa izjemno previdni pri tem, kam odlagajo hrano in na nočnih sprehodih, saj v gozdu poleg kampa živijo trije medvedi: “Tretji dan sem ga že imela priložnost videti. Moram pa povedati, da smo imeli na začetku tudi tečaj, kaj narediti, če pride medved v kamp, in vsi smo se poskrili takoj, ko smo zaslišali sireno.”

“Naši gosti so potrebovali 24-urno nego, zato smo spali v prostorih skupaj z njimi. Cel čas sem spala z napol odprtimi očmi, saj se je vsaj enkrat na 14 dni zgodilo, da me je nekdo opazoval med spanjem in mi to potem zjutraj z veseljem tudi povedal. Seveda so to moji varovanci delali dobronamerno, saj so se bali, če sem še vedno tam oziroma če sem v redu,” razlaga Anica, ki dodaja, da so počitnikarji ob odhodu velikokrat tudi jokali in tožili, da nočejo oditi.

Vodja oddelka za čiščenje v letovišču

Klement Perko se je na poletno delo v ZDA odpravil že štirikrat- vsako leto od 2013 naprej. Delal je v ruralnem okolju, okoli 130 let starem kampu ob jezeru, ki ga obkrožajo tipične gole ameriške počitniške hišice. Svoje delovno mesto vodje oddelka za čiščenje si je priboril v prvih dneh med uvajanjem: “Tudi sicer sem zelo natančen, kar se tiče čiščenja. Med uvajanjem sem si hitro zapomnil, kaj je treba narediti, opazil, kar je bilo narobe. Ker ni bilo v kampu nikogar od povratnikov, so za vodjo določili mene.”

“Delal sem od 8. do 17.30, fiksnega urnika nisem imel, tam sem bil zato, da sem pomagal sodelavcem, urejal birokratske zadeve, urnike, skrbel za to, da so bile vse potrebščine na voljo, da sem obiskoval goste in jih spraševal, če so zadovoljni,” razlaga Klement. Pravi, da zna zdaj brez težav v nekaj minutah postlati posteljo po ameriško – tako, da so vse rjuhe in pregrinjala napeti zelo tesno. Ne dovolj tesno postlana postelja je bila sicer v času njegovega dela ena najpogostejših pritožb: “Ljudje so zelo različni. Imaš take, ki jim je popolnoma vseeno. Druge, ki tja hodijo že 25 let in vedo, da je to sredi gozda, v divjina, tam so medvedi, pajki in prva zahteva, ki jo imajo, ko pridejo, je, če se lahko znebimo vseh žuželk. Nekatere moti tudi, da je zunaj preveč dežja.”

Inštruktor kajtanja na Havajih

Gašper Štih si je v ZDA izbral službo, ki bi jo marsikdo opisal kot sanjsko – na Havajih je leta 2013 in 2016 turiste inštruiral kajtanje. “Moj delovnik je bil zelo sproščen. Učil sem kajtati ljudi, ki so prišli na počitnice in si to zaželeli. Ko sem zjutraj vstal, sem se odpravil supat ali surfat, odvisno od tega, kaj je bilo bolj prijetno, se potem odpravil na plažo, kjer sem učil, potem pa odvisno od tega, ali sem imel učence ali ne. Ko je veter ugasnil, sem zaključil s svojim delom, se odpravil na kosilo ali večerjo. Nisem sem pretegnil, niti nisem imel takšnega namena. Vsi gostje na Havajih so tudi izredno prijazni, ne glede na to, če zamudiš, če nekaj narobe narediš, vse oprostijo. Ne briga jih za tvoje napake, prišli so na počitnice.”


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Poletno delo v ZDA

23.11.2016

Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Prvega programa se lahko udeležijo le študenti, drugega mladi, stari med 18 in 26 let, potrebno je osnovno znanje angleščine. Mladi se v ZDA lahko odpravijo za tri delovne mesece, po končanem delu pa lahko po državi še en mesec potujejo. Na voljo so predvsem sezonska dela v turizmu. Najnižja urna postavka je 7,5 dolarja, povprečna okoli 10 dolarjev, del zaslužka pa prinesejo tudi napitnine. V treh mesecih je tako mogoče zaslužiti med 5 in 10 tisoč dolarji. Kot pravijo vsi trije sogovorniki, zaslužek ni glavni motiv večine, ki se odpravi na delo v ZDA. Veliko pomembnejše so jim izkušnje, ki jih pridobijo na drugi strani luže.

Delo v kampu za ljudi s posebnimi potrebami

Anica Vodnik se je na delo v ZDA prvič odpravila letos poleti. Delala je v kampu za ljudi s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, gluhi, osebe z downovim sindromom) v zvezni državi New Jersey. Bila je daleč od velikih mest, sredi gozda, v leseni hišici ob jezeru. Že takoj, ko je prišla v kamp, je na vratih opazila list, ki je sporočal, da morajo biti uporabniki kampa izjemno previdni pri tem, kam odlagajo hrano in na nočnih sprehodih, saj v gozdu poleg kampa živijo trije medvedi: “Tretji dan sem ga že imela priložnost videti. Moram pa povedati, da smo imeli na začetku tudi tečaj, kaj narediti, če pride medved v kamp, in vsi smo se poskrili takoj, ko smo zaslišali sireno.”

“Naši gosti so potrebovali 24-urno nego, zato smo spali v prostorih skupaj z njimi. Cel čas sem spala z napol odprtimi očmi, saj se je vsaj enkrat na 14 dni zgodilo, da me je nekdo opazoval med spanjem in mi to potem zjutraj z veseljem tudi povedal. Seveda so to moji varovanci delali dobronamerno, saj so se bali, če sem še vedno tam oziroma če sem v redu,” razlaga Anica, ki dodaja, da so počitnikarji ob odhodu velikokrat tudi jokali in tožili, da nočejo oditi.

Vodja oddelka za čiščenje v letovišču

Klement Perko se je na poletno delo v ZDA odpravil že štirikrat- vsako leto od 2013 naprej. Delal je v ruralnem okolju, okoli 130 let starem kampu ob jezeru, ki ga obkrožajo tipične gole ameriške počitniške hišice. Svoje delovno mesto vodje oddelka za čiščenje si je priboril v prvih dneh med uvajanjem: “Tudi sicer sem zelo natančen, kar se tiče čiščenja. Med uvajanjem sem si hitro zapomnil, kaj je treba narediti, opazil, kar je bilo narobe. Ker ni bilo v kampu nikogar od povratnikov, so za vodjo določili mene.”

“Delal sem od 8. do 17.30, fiksnega urnika nisem imel, tam sem bil zato, da sem pomagal sodelavcem, urejal birokratske zadeve, urnike, skrbel za to, da so bile vse potrebščine na voljo, da sem obiskoval goste in jih spraševal, če so zadovoljni,” razlaga Klement. Pravi, da zna zdaj brez težav v nekaj minutah postlati posteljo po ameriško – tako, da so vse rjuhe in pregrinjala napeti zelo tesno. Ne dovolj tesno postlana postelja je bila sicer v času njegovega dela ena najpogostejših pritožb: “Ljudje so zelo različni. Imaš take, ki jim je popolnoma vseeno. Druge, ki tja hodijo že 25 let in vedo, da je to sredi gozda, v divjina, tam so medvedi, pajki in prva zahteva, ki jo imajo, ko pridejo, je, če se lahko znebimo vseh žuželk. Nekatere moti tudi, da je zunaj preveč dežja.”

Inštruktor kajtanja na Havajih

Gašper Štih si je v ZDA izbral službo, ki bi jo marsikdo opisal kot sanjsko – na Havajih je leta 2013 in 2016 turiste inštruiral kajtanje. “Moj delovnik je bil zelo sproščen. Učil sem kajtati ljudi, ki so prišli na počitnice in si to zaželeli. Ko sem zjutraj vstal, sem se odpravil supat ali surfat, odvisno od tega, kaj je bilo bolj prijetno, se potem odpravil na plažo, kjer sem učil, potem pa odvisno od tega, ali sem imel učence ali ne. Ko je veter ugasnil, sem zaključil s svojim delom, se odpravil na kosilo ali večerjo. Nisem sem pretegnil, niti nisem imel takšnega namena. Vsi gostje na Havajih so tudi izredno prijazni, ne glede na to, če zamudiš, če nekaj narobe narediš, vse oprostijo. Ne briga jih za tvoje napake, prišli so na počitnice.”


30.11.2020

Zgodovina epidemij

Novi koronavirus je dodobra prekucnil svet na bok. Kroji nam vsakdanje življenje, omejuje stike, prinaša žalost ob izgubi bližnjih in vnaša negotovost zaradi spremenjenih gospodarskih razmer. A če se zdi, da je ta epidemija nekaj zelo edinstvenega, postane slika drugačna, ko se ozremo v zgodovino. Ne le, da so se epidemije kužnih bolezni že dogajale, celo ponavljale so se. Kako so v različnih obdobjih zgodovine naši predniki pojmovali, razumeli in obvladovali epidemije, s kakšnimi strahovi so se soočali in kakšne ukrepe so sprejemali za zajezitev epidemij, o tem bo tekla beseda v nočnem programu nacionalnega radia v noči na ponedeljek. Naš gost bo zgodovinar dr. David Petelin. Na Nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.


29.11.2020

Doc. dr. Mija Oter Gorenčič

Kolikokrat se v hitenju dneva sprehodimo mimo imenitne umetnostnozgodovinske dediščine pri nas, pa na to niti nismo pozorni ali pa tega niti ne vemo? Prve minute zadnje novembrske nedelje smo si vzeli za to, da pokukamo v nekatere dele bogate zapuščine umetnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala skozi zgodovino, zlasti pa se bomo pri tem ustavili v srednjem veku. To obodje raziskovalno posebno zanima doc. dr. Mijo Oter Gorenčič, predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Iztočnica za pogovor so bile tudi aktualne razmere. Od tega, kako so v preteklosti bolezni kot je kuga vplivale ne umetnost, do tega kako vse bolj digitalni svet vpliva na raziskovanje in hrambo dediščine. Vmessmo se znova ustavili na balkonih in se sprehodili čez kakšen zanimiv srednjeveški most. doc. dr. Mijo Oter Gorenčič je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


28.11.2020

Nanča Kosmač Kogej

Za Nočni obisk je sodelavka RA KP Smilja Baranja pripravila pogovor z Nančo Kosmač Kogej, komparativistko, sicer hčerko pisatelja Cirila Kosmača. Letos mineva 110 let od rojstva in 40 let od smrti pisatelja, scenarista, prevajalca, publicista in dramaturga Cirila Kosmača. Ob tej priložnosti je izšla knjiga kratkih zgodb »Lovim pomladni veter«, ki sta jo uredila Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej. Vabljeni ste v svet Tantadruja in drugih imenitnih klasičnih del našega velikega slovenskega pisatelja.


28.11.2020

Nanča Kosmač Kogej

V prvi uri nočnega programa boste nocoj slišali pogovor z Nančo Kosmač Kogej, komparativistko, sicer pa hčerko pisatelja Cirila Kosmača. Pred kratkim smo obeležili 110-letnico njegovega rojstva in 40-letnico smrti. Seveda nam bo pripovedovala o očetu, med drugim o tem, kakšne krivice je doživljal med preživljanjem kazni v zaporih v Trstu, Rimu, Kopru in Gorici, pa tudi potem, ko je bil izpuščen. V nočnem programu, ki ga bo nocoj v koprskem studiu povezala Smilja Baranja, bo naš gost tudi dr. Corrado Rojac iz Trsta, diplomirani harmonikar, čelist in pianist ter doktor zgodovine glasbe in kompozicije. Noč prinaša tudi posnetek koncerta zasedbe Flora & Paris, odpravili se bomo v dva obmorska naravna rezervata, spomnili pa se bomo tudi istrskega pesnika Alojza Kocjančiča.


27.11.2020

Zoran Predin

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


26.11.2020

Matjaž Kološa

Po polnoči bomo gostili Matjaža Kološo, diplomiranega inženirja živilske tehnologije, prehranskega svetovalca in predavatelja v Izobraževalnem središču Piramida v Mariboru. Govorili bomo o zdravi hrani in zdravem prehranjevanju, ki je pred prazničnimi dnevi za marsikoga poseben izziv. Vprašali se bomo tudi, kako pomembna pri prehranjevanju so prehranska dopolnila, kakšen je odnos mladih do zdrave hrane in kako prehransko ozaveščeni smo Slovenci, razložili pa bomo tudi, kaj se skriva za imenom Matjaževa kuharija.


25.11.2020

Ivan Šoštarič

Včasih si oprta čelo, poišče nenavaden kraj in zaigra. Včasih svoj nastop brez publike tudi posname in ga deli z nami na svojem You Tube kanalu Music Skywalker. Bacha v cestnem podhodu, priredbo Pata Methenya v vagonu starega vlaka v železniškem muzeju. Je član Slovenske filharmonije, igra tudi v številnih komornih zasedbah od klasičnih do bolj alternativnih, kot je bila All Capone štrajh trio. Če je glasba na prvem mestu, pa sta takoj za njo planinarjenje in veslanje. S psičko Nelly doživljata mnoge morske in gorske avanture, ki jih duhovito opisuje v svojih popotnih zapisih, pospremljenih s fotografijami. O glasbenih in drugih poteh se z gostom Ivanom Šoštaričem pogovarja Nada Vodušek.


23.11.2020

Tomaž Guček

Ves čas radijskega oddajanja program bogati glasba. A kdo so ti, ki z glasbenim izborom skrbijo za dobro voljo poslušalcev? Koliko znanja in včasih tudi domišljije je treba, da ugodijo vsaj večini glasbenih okusov? Enega izmed njih, Tomaža Gučka, bo v tokratnem nočnem klepetu razkrivala Lucija Grm. V ritmih, ki jih bo izbiral sam.


22.11.2020

Ana Porok - življenje z mojstrom Plečnikom

Arhitekt Jože Plečnik je v hiši v Trnovem živel 36 let. Ana Porok živi z njim in s hišo dobro desetletje manj. Začelo se je tako, da so v Plečnikovi hiši potrebovali nekoga za počitniško delo. Ker je s svojim entuziazmom in poznavanjem mojstrove zapuščine impresionirala enega največjih poznavalcev njegovega dela in življenja - dr. Petra Krečiča, je bilo počitniško delo njeno. To počitniško delo se je nadaljevalo s pripravništvom in končalo z zaposlitvijo. Ostalo je zgodovina! Ana Porok, diplomirana umetnostna zgodovinarka, je kustosinja Plečnikove hiše in njeno življenje se močno in zelo celostno prepleta z zapuščino Jožeta Plečnika. Ne naveliča se ga. Saj kljub temu, da mislimo, da o velikanu slovenske pa tudi svetovne arhitekture vemo že vse, je prostora za raziskave in nove uvide še ogromno. To je med drugim pokazala tudi trenutna razstava (zaradi epidemioloških ukrepov žal začasno nedostopna javnosti) v sodelovanju z NUK-om o prijateljstvu med trnovskima sosedoma- Plečnikom in duhovnikom ter pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki temelji na njuni korespondenci in je razkrila veliko novega. Kako je živeti s Plečnikom, kaj je v njem tako presežno navdihujočega, da se je odločila posvetiti mu velik del življenja? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z voditeljico Liano Buršič.


19.11.2020

dr. Vesna Mikolič

V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.


21.11.2020

Dr. Vesna Mikolič

V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.


20.11.2020

Biba Novak

Na nočni obisk prihaja Biljana Novak – Biba, operna pevka, ki je magistrirala na zagrebški akademiji za glasbo. Bila je operna solistka Hrvaškega narodnega gledališča Split in solistka koncertne Direkcije Zagreb, znana pa je tudi kot Hribarjeva Biba iz oddaje Hri-bar, ki je bila predvajana na Televiziji Slovenija. Poleg opere njeno kariero zaznamujejo tudi mnoga uspešna sodelovanja z drugimi glasbeniki, aktivna pa je tudi kot vodja otroškega zbora Lučke iz Kapel, v katerem glasbeno izobražuje 16 deklic.


19.11.2020

Nika in Boris Poslek

Prvo uro nočnega programa bo sladko, zdravo in medeno. Na obisk se odpravljamo v okolico Maribora, k očetu in hčeri, Borisu in Niki Poslek. Oče, nekdanji informatik, je poslušal klic iz otroštva in se ponovno podal na pot čebelarstva, Nika pa skrbi za prepoznavnost, kreativnost in inovativnost medenih izdelkov. In to je zmagovalna kombinacija, saj je njuna kremna medena Žlahtna Izabela že bila nagrajena doma, letos jeseni pa tudi na Finskem. Seveda pa boste slišali še veliko zanimivih in uporabnih dejstev o medu, zato prisluhnite malo po polnoči. Voditelj to noč bo Robert Zajšek, ki je izbral tudi glasbo.


18.11.2020

Semira Osmanagić

Včasih se nam zdi, da stopicljamo na mestu. Gotovo se je tudi vam že pripetilo. Se morda to dogaja junakinji romana Koliko korakov naredimo, kadar stojimo? Tega vam seveda ne bomo izdali. Zato pa se bomo o navdihu zanj pogovarjali z avtorico in vam postregli s kakšnim odlomkom. Leta 2015 je izdala prvenec Tri kroge okrog hiše. Še zmeraj hodi, šteje korake in si izmišlja besede na poteh samotnega pisanja, a tudi na odrih sodelovanja. V zdaj že kultni predstavi Skupaj, ki jo intenzivnih šest ur uprizarjata Leja Jurišič in Marko Mandič, ju spremlja z besedilom, ki nastaja sproti, in se med njunim gibanjem prikazuje na zaslonih. Vsaka beseda odpre pot novi. V nočnem pogovoru jih s Semiro Osmanagić odpira Nada Vodušek.


16.11.2020

Alenka Godec

V nov teden pregovorno turobnega novembra bomo vstopili z eno najvidnejših slovenskih pevk, ki se spogleduje s pop glasbo, jazzom, soulom, gospelom, večno zelenimi melodijami in muzikalom, z vedno nasmejano, optimistično, dobrosrčno, energično Dinamitko. Da bo pogovor z njo prvi dve uri podkrepljen s pesmimi v njej značilni in prefinjeni interpretaciji seveda ni treba posebej poudarjati. Vabljeni torej v iskriv Nočni program na pohajanju po pestri glasbeni poti izjemne vokalistke Alenke Godec.


15.11.2020

Luka Sešek in Jan Gerl, skupina Proper

Proper je petčlanska zasedba, prepoznavna po glasbeni širini – njene skladbe odmevajo na radijskih postajah in koncertnih prizoriščih, razveseljujejo pa tudi kot skupina za vsakovrstna, še posebno poročna slavja. Mladi, a izkušeni glasbeniki so lani predstavili svoj prvenec, album Naprej, te dni pa v studiu pridno vadijo in že pripravljajo nove skladbe. Kakšne bodo, zakaj ustvarjajo samo v slovenščini, kaj najbolj pogrešajo v teh časih – vse to boste izvedeli v noči s sobote na nedeljo, ko se bosta voditeljici Tadeji Bizilj v studiu pridružila pevec Luka Sešek in vodja skupine Jan Gerl.


14.11.2020

Primož Lemež

Primož Lemež, novinar, izjemen poznavalec področja e-mobilnosti je Nočni gost. Meseca septembra je izdal knjigo z zanimivim naslovom GOSTILNIŠKE ZGODBE O eMOBILNOSTI. In pravi, da električna mobilnost ne sodi več v prihodnost, ampak krepko pretresa sedanjost: z vsemi prednostmi in trenutnimi pomanjkljivostmi, zgodami in nezgodami povezanimi z električno mobilnostjo. Z njim se je v koprskem studiu pogovarjal Branko Laginja.


13.11.2020

Bojan Bešter

Bil je plavalec in trener, pojavljal se je kot vojak in berač, na odrskih deskah je oživil mnoge like, a najbolj ga Slovenija pozna v upodobitvi Franceta Prešerna. Iskriv, duhovit, ustvarjalen, iznajdljiv, predvsem pa prešeren gost vam bo krajšal minute nočnega programa Radia Slovenija. Lucija Grm je v goste povabila kranjskega igralca Bojana Beštra.


12.11.2020

Natalija Resnik

Natalija Resnik se ukvarja s kaligrafijo, v društvu Čar Griča pa skrbi, da stare šege, navade in običaji s Ptujskega ne utonejo v pozabo. Proučuje tudi modrost starih ljudstev; afriške pregovore, v katerih so strnjene izkušnje in modrosti več generacij, je zbrala v knjigi Pot do izvora. Pogovoru z zanimivo gostjo lahko prisluhnete takoj po polnoči.


11.11.2020

Dominik Bagola

Umetnost govori o nas, o naših svetovih. O tistih, ki so bili, ki so, ali pa bi lahko bili. Drugačni. Tako kot skladba Drugačen svet, ki napoveduje tretji album pianista in kantavtorja Dominika Bagole. Pod umetniškim imenom Balladero nam poje včasih otožne, včasih optimistične balade, nas popelje skozi sanjave meglice, z glasbo nežno poboža našo dušo, nas včasih zvabi tudi na ples. O njegovih glasbenih poteh in o drugih življenjskih rečeh bo tekla beseda v nočnem pogovoru, v katerem seveda ne bo manjkalo dobre muzike. Dominika Bagolo je na obisk povabila Nada Vodušek.


Stran 50 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov