Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izdelovanje čevljev je družinska tradicija. Ko ji je dedek pokazal, kako se izdela čevelj, poti nazaj ni več bilo. Alja Viryent, oblikovalka čevljev in podjetnica, ve, kaj hoče. Svoj delovni prostor je pred kratkim našla v delavnici v opuščenem Peku v Tržiču, zaposlila nekaj delavcev in trgu že ponudila prve pare čevljev. Udobnost, sodobnost in nekaj več, to je tisto, na kar stavi. Več v nočnem pogovoru Alje Viryent z Darjo Groznik.
Aljo Viryent je v svet oblikovanja in izdelovanja čevljev potegnila družinska tradicija, saj sta se z izdelavo obuval ukvarjala že njen dedek in pradedek. Čevljarska delavnica, iz katere izvira, je bila ustanovljena leta 1919. V njej se je z igro, nato pa z učenjem od dedka usodno zagledala v čevlje. »Že od nekdaj sem želela delati izdelke, ki bi bili ljudem bolj prijazni,« pravi. Svojo izobraževalno pot je končala na Akademiji za likovno umetnost, smer industrijsko oblikovanje. Njen priimek je francoskega izvora, v Slovenijo ga je prinesel prapraded, Napoleonov vojak.
Ime Alja Viryent je v zadnjem letu povezano z opuščenim čevljarskim podjetjem Peko. »Prepričana sem, da je mogoče skrivnost ročne izdelave čevljev prenesti tudi v serijsko proizvodnjo. Vedela sem, da s svojimi rokami ne bom mogla zaslužiti toliko, da bi mi to uspelo, zato sem videla priložnost v opuščenem Peku. Nočem govoriti o tovarni, saj se ta pojem povezuje z veliko proizvodnjo in zaposlitvijo na stotine delavcev. Moja vizija je manjša proizvodnja z za zdaj nekaj Pekovimi delavci, manufaktura, zato sem najela 100 kvadratnih metrov in začenjam postopoma. Prepričana sem, da v Tržiču obstaja čevljarsko znanje, za katerega bi bilo škoda, da propade,« pravi.
Alja Virjent ima lastno blagovno znamko, svoja čevljarska kopita, ima poslovni načrt, za katerega išče investitorja, najraje domačega, ki bo prepoznal potencial in bo pripravljen sodelovati. Poziv Kooperative za Peko, ki na spletu nagovarja ljudi k doniranju, kar naj bi oživilo Peko, pa ni del njene zgodbe.
»Moj cilj je ustvarjali najkvalitetnejše čevlje, tudi ortopedske in čevlje, namenjene ljudem s težavnimi stopali, ki pa bodo estetsko dovršeni in sodobni,« pravi Alja Viryent.
Decembra je na spletu ponudila dva para, moški klasični črn čevelj in ženski črn salonar, oba pa s fluorescentnim dodatkom nosita njen avtorski oblikovalski pečat. Cena para je 250 evrov. Do zdaj je bilo prodanih nekaj več kot 140 parov in v najeti delavnici jih zdaj že izdelujejo. »Gre za osnovna čevlja, ki sodita v prav vsako garderobo. Flourescentni dodatek, ki pritegne pozornost, pa je tudi znak, da kupci podpirajo slovensko proizvodnjo oziroma mojo podjetniško pot.«
Imelda Marcos, žena filipinskega diktatorja, je v svoji omari hranila 3000 parov čevljev. Alja jih ima gotovo 300, ki jih je oblikovala zase in naredila sama. V čem je skrivnost dobrega čevlja, kakšen je pomen visoke pete in kakšen je odnos Slovencev do nakupa in nošnje čevljev je povedala v Nočnem obisku na Prvem.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Izdelovanje čevljev je družinska tradicija. Ko ji je dedek pokazal, kako se izdela čevelj, poti nazaj ni več bilo. Alja Viryent, oblikovalka čevljev in podjetnica, ve, kaj hoče. Svoj delovni prostor je pred kratkim našla v delavnici v opuščenem Peku v Tržiču, zaposlila nekaj delavcev in trgu že ponudila prve pare čevljev. Udobnost, sodobnost in nekaj več, to je tisto, na kar stavi. Več v nočnem pogovoru Alje Viryent z Darjo Groznik.
Aljo Viryent je v svet oblikovanja in izdelovanja čevljev potegnila družinska tradicija, saj sta se z izdelavo obuval ukvarjala že njen dedek in pradedek. Čevljarska delavnica, iz katere izvira, je bila ustanovljena leta 1919. V njej se je z igro, nato pa z učenjem od dedka usodno zagledala v čevlje. »Že od nekdaj sem želela delati izdelke, ki bi bili ljudem bolj prijazni,« pravi. Svojo izobraževalno pot je končala na Akademiji za likovno umetnost, smer industrijsko oblikovanje. Njen priimek je francoskega izvora, v Slovenijo ga je prinesel prapraded, Napoleonov vojak.
Ime Alja Viryent je v zadnjem letu povezano z opuščenim čevljarskim podjetjem Peko. »Prepričana sem, da je mogoče skrivnost ročne izdelave čevljev prenesti tudi v serijsko proizvodnjo. Vedela sem, da s svojimi rokami ne bom mogla zaslužiti toliko, da bi mi to uspelo, zato sem videla priložnost v opuščenem Peku. Nočem govoriti o tovarni, saj se ta pojem povezuje z veliko proizvodnjo in zaposlitvijo na stotine delavcev. Moja vizija je manjša proizvodnja z za zdaj nekaj Pekovimi delavci, manufaktura, zato sem najela 100 kvadratnih metrov in začenjam postopoma. Prepričana sem, da v Tržiču obstaja čevljarsko znanje, za katerega bi bilo škoda, da propade,« pravi.
Alja Virjent ima lastno blagovno znamko, svoja čevljarska kopita, ima poslovni načrt, za katerega išče investitorja, najraje domačega, ki bo prepoznal potencial in bo pripravljen sodelovati. Poziv Kooperative za Peko, ki na spletu nagovarja ljudi k doniranju, kar naj bi oživilo Peko, pa ni del njene zgodbe.
»Moj cilj je ustvarjali najkvalitetnejše čevlje, tudi ortopedske in čevlje, namenjene ljudem s težavnimi stopali, ki pa bodo estetsko dovršeni in sodobni,« pravi Alja Viryent.
Decembra je na spletu ponudila dva para, moški klasični črn čevelj in ženski črn salonar, oba pa s fluorescentnim dodatkom nosita njen avtorski oblikovalski pečat. Cena para je 250 evrov. Do zdaj je bilo prodanih nekaj več kot 140 parov in v najeti delavnici jih zdaj že izdelujejo. »Gre za osnovna čevlja, ki sodita v prav vsako garderobo. Flourescentni dodatek, ki pritegne pozornost, pa je tudi znak, da kupci podpirajo slovensko proizvodnjo oziroma mojo podjetniško pot.«
Imelda Marcos, žena filipinskega diktatorja, je v svoji omari hranila 3000 parov čevljev. Alja jih ima gotovo 300, ki jih je oblikovala zase in naredila sama. V čem je skrivnost dobrega čevlja, kakšen je pomen visoke pete in kakšen je odnos Slovencev do nakupa in nošnje čevljev je povedala v Nočnem obisku na Prvem.
Na nočni klepet prihaja Polona Čeligoj iz Ilirske Bistrice. Po poklicu je vzgojiteljica. Že od malih nog je predana dobrodelnosti. Burkino Faso je prvič obiskala kot turistka in že takoj po sestopu iz letala je začutila to, na kar so jo nekateri opozarjali: Burkina ti zleze pod kožo. Znova se je tja odpravila v okviru pravične trgovine kot prostovoljka društva Humanitas. Sodeluje s tamkajšnjo organizacijo Kafuli, kar v lokalnem jeziku pomeni ‘združiti se, biti skupaj’. V to državo se rada vrača. Afriško obarvane misli bo Polona delila z voditeljico nočnega programa Jano Samsa.
To noč bomo dirkali. S čisto pravim dirkalnikom, ki tekmuje v močni mednarodni konkurenci in doseže hitrost 100 kilometrov na uro v nekaj več kot treh sekundah. V studiu se bo voditelju Juretu K. Čoklu pridružila ekipa, ki stoji za projektom, ki iz leta v leto dosega hitrejše kroge. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za študente Fakultete za strojništvo v Mariboru in če ne bi bil dirkalnik v celoti njihovo delo. Rdeča luč se prižge takoj po polnoči.
Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini je eno najštevilčnejših in najdejavnejših tovrstnih društev v državi. Obiskovalcem predstavlja zelo pomembno kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino tamkajšnjega območja. S člani Turističnega društva Šempeter bomo podrobneje predstavili enega najpomembnejših in najlepše ohranjenih spomenikov rimske dobe na Slovenskem, Rimsko nekropolo, pa tudi bližnjo podzemno jamo Pekel, ki je med drugim edina jama v Sloveniji, kjer so našli kosti pračloveka. Več o tem je za to noč pripravil Teodor Bostič.
Sloviti raziskovalec človeške spolnosti Alfred Kinsey je v prejšnjem stoletju povzročil velik miselni preobrat, ko je opozoril, da mnogo ljudi ne privlači samo en spol. Številni udeleženci njegove študije so namreč poročali tudi o istospolnih izkušnjah. Je biseksualnost zgolj spolna privlačnost ali kaj več? V preteklosti je bila v mnogih kulturah dobro sprejeta, kaj pa danes? Kako na pojav biseksualnosti gledajo nove generacije? Svoje misli bo v nočnem klepetu z Iztokom Koncem delila Ada Černoša, feministka in LGBT* aktivistka.
Na nočni obisk prihaja dama Mojca Makuc, ki se s kolesom pripelje na eno izmed ozkih ljubljanskih ulic, ravno prav v centru in ravno prav odmaknjeno od pretiranega vrveža. Nad oknom in vrati se razteza napis modni atelje Mo. V njem že več kot tri desetletja nastajajo kolekcije oblačil z njenim podpisom. Snuje in ustvarja modne revije, celostne podobe za pevske zbore, hostese in druge priložnosti, instalacije za svoje razstave, kostumografije za gledališke in baletne predstave. Balet ji je še posebej ljub. Modne smernice ima v mezincu, a nikoli ni podlegla trendovski histeriji. Oblačila so stvar sloga: na pisti, na odru ali na kolesu. Mojco Makuc je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Po navadi nočnega sogovornika v nekaj stavkih predstavimo in tako poslušalcem pomagamo, da morda iz spomina prikličejo znan obraz ali podobo. So pa tudi gostje, pri katerih je predstavitev tako rekoč odveč. Če rečemo Iztok Mlakar, ni nobenega dvoma, da nas čaka zanimiv in iskriv klepet, na katerega vas iz novogoriškega studia vabi nočni gostitelj Sandi Škvarč.
Izbral si je zelo poseben in posebno lep poklic, ki združuje mojstrstvo in umetnost. Najprej se je šolal pri znanem slovenskem mojstru, profesorju Vilimu Demšarju, študij pa je dokončal v znameniti italijanski Cremoni. Tam je po končanem mojstrskem izpitu postal »maestro liutaio«, diplomirani mojster goslar. Vrnil se je domov in odprl delavnico v Škofji Loki. Najbrž ne po naključju, saj je staro mestno jedro nadvse primerna scenografija za poklic, ki mu je predan. Kako iz kosa lesa nastane violina, zakaj se nekatere strune glasijo mileje od drugih in še kakšno drugo tančico bomo odstrli z goslarskih skrivnosti v petek po polnoči. Mojstra Daniela Muska je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni obisk v studio radia Maribor prihaja Branko Žunec. Je mednarodni trener in coach, specializiran za treninge vodstvenih veščin, predvsem s poslovnega področja, saj se le to nenehno razvija, nadgrajuje in dokazuje uporabnost v praksi. Branko Žunec razvija lastne modele in programe, v slovenski poslovno izobraževalni prostor pa je vnesel novo dimenzijo poslovnega izobraževanja in dokazal, da se lahko ljudje veliko naučijo tudi , ko se imajo ob tem preprosto »fajn«. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.
Naši športniki nam v zadnjem času s svojimi uspehi iz dneva v dan rišejo nasmeh na obraz. O tem, kaj vse je treba, da v športu dosežeš res vrhunske rezultate, bomo v nočnem programu razmišljali s profesorjem športne vzgoje Jernejem Semoličem. S poučevanjem različnih športnih panog se ukvarja skoraj dvajset let. Začel je kot učitelj plavanja in teka na smučeh, nadaljeval kot profesionalni trener smučanja mladinskih selekcij, zadnjih deset let pa se ukvarja s poučevanjem golfa. Prav o golfu, ki je letos po 112-ih letih spet del olimpijskih iger, bo tekel osrednji del pogovora z Jernejem Semoličem, danes generalnim sekretarjem Združenja profesionalnih golfistov Slovenije. Seveda pa ne bomo zaobšli tudi ostalih olimpijskih športnih disciplin.
Sredi avgusta se bo vaša gostiteljica Mojca Blažej Cirej z veseljem pogovarjala z vami. Po ponočevanju z njo pa boste lahko na dela prost dan mirne duše malo dlje spali. Kaj se vam je novega zgodilo ta mesec, kakšna je bila vaša počitniška pot, kaj se dogaja v vašem kraju ali domu? Premislite in pokličite, po polnoči! In ostanite budni, kajti za dobro družbo se splača žrtvovati.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Marko Mohorčič se je pred kratkim vrnil s kolesarjenja po Uzbekistanu in Tadžikistanu. Kolesarjenje po pamirski cesti je bila njegova 12. kolesarska tura. V Tashkendu je počakal kolo, nato pa se na poti spoprijateljil z visokimi temperaturami, velikimi višinskimi razlikami in prahom, ki je spremljal pot po makedamskem delu pamirske ceste, pa tudi spomladanskim snegom. Hitre vzpone je odtehtal razgled, pravi. O tokratnem kolesarjenju, ljudeh in novih načrtih se bo z Markom Mohorčičem pogovarjala Janja Novoselc.
Danes je zadnji delovni dan v tednu in marsikdo med vami se bo ob tem podaljšanem koncu tedna odpravil kam na izlet. Morda tudi z motorjem. A to gotovo ne bo taka vožnja, kot jih izvaja naš nocojšnji nočni gost Aljoša Grom, ki je po končani vrhunski polezalski karieri, s stene presedlal na ekstremni enduro motor. Gr za motor, ki je namenjen vožnji po brezpotjih, a ker je to pri nas prepovedno, so za to, da niso kršili predpisov, morali nekaj ukreniti. In v kamnolomu Verd so odprli svojo lastno ekstreme enduro progo, po kateri se lahko vozijo vsi, ki jih to zanima, brez da bi kršili zakone in kot jih nekateri obtožujejo, unilčevali naravo
Predstavili bomo zgodbo 4-letnega Aneja, ki se je rodil z deformacijo stopal. Imel je štiri operacije Ahilove tetive, bil lani kar pol leta v mavcu, a je potem naredil že prve štiri korake. Kako napreduje, kako potekajo fizioterapije in kako so družini pomagali in ji še pomagajo dobri ljudje, da bi Anej shodil povsem samostojno? O tem se bo Zoran Turk v studiu Radia Maribor pogovarjal s prostovoljko Darinko Bukovnik, ki je Anejevim staršem v veliko pomoč. Prisluhnite jima po polnoči.
Svojih prvih olimpijskih iger se je Rajmond Debevec udeležil leta 1984 v Los Angelesu. Barve Jugoslavije je branil tudi na naslednjem največjem športnem tekmovanju leta 1988 v Seulu, štiri leta pozneje pa je slovensko ekipo, ki je takrat prvič nastopila samostojno, kot zastavonoša popeljal na 25. poletne olimpijske igre moderne dobe v Barceloni. Tega najpomembnejšega športnega dogodka se je udeležil še petkrat zapored, zadnjič je bil del olimpijskega vzdušja v Londonu leta 2012.
Jožef Oseli je človek zgodb. Mnoge med njimi so se spisale po zaslugi njegove bogate kulinarične in gostinske kariere, ki ga je odpeljala na vse strani sveta. Med drugim je član prestižne Francoske Kulinarične akademije, predsednik Slovenske kulinarične akademije, pa član vrste kulinaričnih združenj, tudi v Švici, Egiptu, na Šrilanki in v Mjanmaru. Še vedno je izjemno aktiven in prav pred kratkim se je vrnil z Malte, kjer je skupaj z otroki s posebnimi potrebami pripravil večerjo za 116 gostov. O tej in drugih zgodbah v začetku ponedeljka malo po polnoči. Kuharskega mojstra Jožefa Oselija je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Ko se je ekipa Kmetijskega gospodarstva PanOrganic pred tremi leti odločila, da bo začela s pridelavo slovenskega česna ter na tak način konkurirala cenejšemu kitajskemu, jih verjeto marsikdo ni jemal resno. Danes je slika precej drugačna. Zelenjavo, ki jo v rastlinjakih gojijo po načelu hidroponske tehnologije, pošiljajo tako na domači trg kot tudi tuja tržišča. Živa solata in zelišča v lončkih so znatno dvignila domačo samooskrbo, hitra rast podjetja pa jim je pred dobrim mesecem dni prinesla tudi naziv “Naj mladi podjetnik leta”. Iz ekipe PanOrganic-a se bo voditeljici Ani Skrt v nočnem studiu pridružil Niko Miholič. Vabljeni k poslušanju.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nedavno je izšla nova zgoščenka Mihe Debevca, priznanega slovenskega harmonikarja. Miha Debevec je dvakratni absolutni zmagovalec najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko ter zmagovalec številnih drugih pomembnih tekmovanj doma in v tujini. Mihova posebnost je, da se njegov izvajalski opus ne omejuje le na preproste narodno-zabavne in ljudske skladbe, kar je značilno predvsem za diatonično harmoniko, ampak glasba prerašča tudi v druge, za to glasbilo zahtevnejše glasbene zvrsti. Prisluhnite pogovoru z vrhunskim virtuozom Miho Debevcev in zaplešite z nami ob njegovih najnovejših skladbah.
Neveljaven email naslov