Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
Plezalni začetki
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
“Ko sem prišla domov s planinskega tabora, sem hotela le še plezati.”
Za pravi začetek plezalne kariere šteje prvo tekmo, decembra leta 90, na kateri je bila tretja med fanti. Leta 91 je bil prvič organiziran pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije in od takrat je redno tekmovala in zato tudi vse več trenirala. V svoji kategoriji je bila vedno prva, od leta 94 pa tudi članska državna prvakinja.
Prvič je na stopničke SP stopila leta 97, leta 99 je bila tretja v skupnem seštevku, leta 2001 pa je bilo najuspešnejše do takrat; štirikrat je stala na najvišji stopnički, postala svetovna prvakinja v švicarskem Winterthuru in sezono končala na prvem mestu svetovne jakostne lestvice. Vendar pa tekmovanja niso bila edino področje Martninih plezalnih uspehov. Tudi v plezanju v naravnih stenah je bila v svetovnem vrhu; leta 97 je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+.
Martina se je v času svoje športne kariere preizkusila tudi kot vodja, trenerka mladincev in to skupaj z bivšim selektorjem mladinske reprezentance Borutom Kavzarjem, ki smo ga med pogovorom poklicali.
“Plezalci smo zelo eni hipiji, friksoni – neresni ljudje.”
Iz Slovenije v Francijo …
Če z glavo nisi 100% prisoten na tekmi, uspeha ni. In tako je leta 2006 Martina tekmovalno kariero obesila na klin. Nekaj let za tem je našla srečo zunaj naših meja.
“Kot bi že prej čutila, da bom nekoč v Franciji, sem se že zelo zgodaj začela učiti francoščino.”
El capitan
Ko danes gleda fotografije El Capitana na steni v sobi, Martina pravi, da začuti veter, sliši bučanje slapu, petje ptic … A potovanje na vrh je bilo vse prej kot enostavno.
“S seboj imaš tudi prenosno stranišče – in po petih dneh to ne diši najbolje – za tabo letijo muhe, ko to nosiš z gore.”
Ob tem dodaja še zanimivo anekdoto:«Me en malo smešen plezalec z avstrijskim naglasom začne spraševati o El Ninu, da bi ga šel rad splezat. Pred nekaj urami sem ga srečala nad smerjo Separate Reality (7a poč), ko se je pritoževal, da je nikakor ni mogel splezat, kar za Evropejce ni nič čudnega, a za nekoga, ki se podaja v El Cap, v eno od težjih smeri, vseeno nepričakovano. »Ne vem, mogoče se tale Avstrijec zaganja v pretežko smer«, sem si mislila, in mu povedala čisto vse o njej, skoraj do giba natančno, namerno pa sem velikokrat omenila, da so svedri, kjer so, zelo narazen, da je plezanje res tehnično, velikokrat malo adrenalinsko in da je vse skupaj velik zalogaj. No, ko si na koncu izmenjava maile, ugotovim, da človek mora vedeti, kaj je adrenalin in kako se pleza tehnično zahtevne plate; bil je namreč Hansjorg Auer, tisti ki je lani soliral Ribo v Marmoladi!«
Smer 8c lansko leto septembra …
Lanskega septembra je Martina opravila izjemen vzpon v smeri Max power (8c) v francoskem plezališču Bionnyssay. Zgodba ima še eno zanimivost, saj je Martina preplezala smer, v kateri je prvi vzpon pred petimi leti opravil njen mož Nico. V družbi varovalke in nekdanje sotekmovalke Liv Sansoz je uspela v tem večletnem projektu. Zanjo je bila to druga smer težavnosti 8c, leta 2005 je v Mišji Peči preplezala smer Vizija (8c). Takrat je bil to prvi slovenski ženski vzpon v smeri, ocenjeni z 8c in je postala šesta plezalka na svetu, ki ji je uspel takšen podvig.
“Dobro moraš biti telesno pripravljen in najti smer, ki ti odgovarja.”
Martino Čufar Potard lahko v tem tednu ulovite na predavanju v Cankarjevem domu na 11. Festivalu gorniškega filma.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
Plezalni začetki
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
“Ko sem prišla domov s planinskega tabora, sem hotela le še plezati.”
Za pravi začetek plezalne kariere šteje prvo tekmo, decembra leta 90, na kateri je bila tretja med fanti. Leta 91 je bil prvič organiziran pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije in od takrat je redno tekmovala in zato tudi vse več trenirala. V svoji kategoriji je bila vedno prva, od leta 94 pa tudi članska državna prvakinja.
Prvič je na stopničke SP stopila leta 97, leta 99 je bila tretja v skupnem seštevku, leta 2001 pa je bilo najuspešnejše do takrat; štirikrat je stala na najvišji stopnički, postala svetovna prvakinja v švicarskem Winterthuru in sezono končala na prvem mestu svetovne jakostne lestvice. Vendar pa tekmovanja niso bila edino področje Martninih plezalnih uspehov. Tudi v plezanju v naravnih stenah je bila v svetovnem vrhu; leta 97 je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+.
Martina se je v času svoje športne kariere preizkusila tudi kot vodja, trenerka mladincev in to skupaj z bivšim selektorjem mladinske reprezentance Borutom Kavzarjem, ki smo ga med pogovorom poklicali.
“Plezalci smo zelo eni hipiji, friksoni – neresni ljudje.”
Iz Slovenije v Francijo …
Če z glavo nisi 100% prisoten na tekmi, uspeha ni. In tako je leta 2006 Martina tekmovalno kariero obesila na klin. Nekaj let za tem je našla srečo zunaj naših meja.
“Kot bi že prej čutila, da bom nekoč v Franciji, sem se že zelo zgodaj začela učiti francoščino.”
El capitan
Ko danes gleda fotografije El Capitana na steni v sobi, Martina pravi, da začuti veter, sliši bučanje slapu, petje ptic … A potovanje na vrh je bilo vse prej kot enostavno.
“S seboj imaš tudi prenosno stranišče – in po petih dneh to ne diši najbolje – za tabo letijo muhe, ko to nosiš z gore.”
Ob tem dodaja še zanimivo anekdoto:«Me en malo smešen plezalec z avstrijskim naglasom začne spraševati o El Ninu, da bi ga šel rad splezat. Pred nekaj urami sem ga srečala nad smerjo Separate Reality (7a poč), ko se je pritoževal, da je nikakor ni mogel splezat, kar za Evropejce ni nič čudnega, a za nekoga, ki se podaja v El Cap, v eno od težjih smeri, vseeno nepričakovano. »Ne vem, mogoče se tale Avstrijec zaganja v pretežko smer«, sem si mislila, in mu povedala čisto vse o njej, skoraj do giba natančno, namerno pa sem velikokrat omenila, da so svedri, kjer so, zelo narazen, da je plezanje res tehnično, velikokrat malo adrenalinsko in da je vse skupaj velik zalogaj. No, ko si na koncu izmenjava maile, ugotovim, da človek mora vedeti, kaj je adrenalin in kako se pleza tehnično zahtevne plate; bil je namreč Hansjorg Auer, tisti ki je lani soliral Ribo v Marmoladi!«
Smer 8c lansko leto septembra …
Lanskega septembra je Martina opravila izjemen vzpon v smeri Max power (8c) v francoskem plezališču Bionnyssay. Zgodba ima še eno zanimivost, saj je Martina preplezala smer, v kateri je prvi vzpon pred petimi leti opravil njen mož Nico. V družbi varovalke in nekdanje sotekmovalke Liv Sansoz je uspela v tem večletnem projektu. Zanjo je bila to druga smer težavnosti 8c, leta 2005 je v Mišji Peči preplezala smer Vizija (8c). Takrat je bil to prvi slovenski ženski vzpon v smeri, ocenjeni z 8c in je postala šesta plezalka na svetu, ki ji je uspel takšen podvig.
“Dobro moraš biti telesno pripravljen in najti smer, ki ti odgovarja.”
Martino Čufar Potard lahko v tem tednu ulovite na predavanju v Cankarjevem domu na 11. Festivalu gorniškega filma.
Od prejšnjega nočnega klepeta z Mojco Blažej Cirej se je veliko zgodilo. Tudi veliko hudega. Namesto da bi se pogovarjali, kako vam uspeva vrt in kje ste bili na morju, nas ob poplavljenih hišah, trpečih živalih in avtomobilih stiska pri srcu. Dan solidarnosti in tisoči z lopatami poskušajo povedati prizadetim, da niso sami. Ne, niste sami. Težka mehanizacija, novi mostovi, cenejša elektrika, pomoč vlade in obljube iz tujine – ne bomo vas pustili na cedilu. Vlada, zaščitniki živali, gasilci, vojska in policisti, gorski reševalci … mogoče smo res bolj vase zaprt narod, ampak ko je treba, pa stopimo skupaj. Kar je dober občutek. Če bi radi poklepetali, pa ni nujno samo o poplavah, vas po polnoči pričakuje Mojca Blažej Cirej.
Gost nocojšnjega nočnega programa iz studia Radia Koper bo Mirko Orlač, učitelj trobil, dirigent Pihalnega orkestra Izola in otroškega pihalnega orkestra izolske podružnice koprske glasbene šole, glasbeni aranžer, organizator, ljubiteljski fotograf. Ptujčan, ki je doma v slovenski Istri. Mirko Orlač ni nikoli dvomil o tem, kaj želi početi in na kakšen način. Bil je član mariborske Opere, francoskega mladinskega simfoničnega orkestra, izobraževal se je v tujini in znanje redno prinašal domov. Prisega na stalno ustvarjalnost in kompromise, ne mara sterotipov in ozkoglednosti. Je pedagog in glasbenik, ki vse hitreje razvijajočega se področja orkestrske glasbe ne samo spremlja, ampak ga tudi ustvarja. Z orkestrom žanje uspehe in premika meje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V studio je prišel nekdanji kardiolog, ljubitelj poezije in umetnosti ter predvsem ljubitelj modrine morja. Potapljati se je začel pri šestih letih in potaplja se še danes ter podira svetovne rekorde. Morje, potapljanje in jadranje so njegova strast. Prvo jadrnico iz kompozitnih materialov je zgradil leta 1971, danes pa ga svetovna javnost pozna kot enega izmed vodilnih oblikovalcev plovil. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Japca Jakopina.
V nočnem programu iz našega studia pa se bomo podali v Ljutomer – govorili bomo o zanimivi tradiciji tega vinorodnega in kulturnega središča Prlekij, prisluhnili bomo diamantni maturantki Katarini Grilj, dodali pa bomo tudi odlično glasbo – za to bosta poskrbela slovenska izvajalca Primož Vidovič in Andrej Kos in skladbe, ki jih je pomagal ustvariti producent skupine The Beatles, legendarni George Martin. V pogledu v zgodovino pa se bomo spomnili ustvarjalnega raziskovalca slovenskega časa v podonavski monarhiji, poplebiscitni Koroški in v jugoslovanski državi.
Po diplomi iz arhitekture jo je poklicala glasbena umetnost. Svoje življenje zdaj posveča raziskovanju zvoka in njegovih magičnih pokrajin – skozi petje, vodenje individualnih in skupinskih zvokovno-glasbenih delavnic, poučevanje petja in terapevtsko delo z zvokom. Ob študiju jazzovskega petja in pedagogike na zasebni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu se je udeležila različnih izobraževanj s temo zdravljenja z zvokom in terapevtske uporabe glasu, kasneje pa je to znanje poglobila še na Peter Hess® akademiji v Zagrebu. Njeno umetniško glasbeno delovanje je stkano iz interpretacij glasbenega izročila svetovnih kultur, projektov uglasbene poezije in jazzovske glasbe. V zadnjem obdobju jo navdihujeta predvsem atmosferičnost in zvočnost v glasbi ter sodobni ustvarjalni pristopi. O dragocenem izkustvu, ki ga je oblikovalo večletno ustvarjanje, o zaznavanju in čutenju glasbe in prenašanju izkušenj na druge se z Aljo Petric pogovarja Nada Vodušek.
V nocojšnjem Nočnem obisku se nam bo v studiu Prvega pridružil filmski režiser Darko Štante. Njegov prvi celovečerec Posledice je bil pri občinstvu in kritikih ter na različnih evropskih festival izredno dobro sprejet, z režiserjem pa se bomo pogovarjali o njegovem pristopu do ustvarjanja filmov, delu z igralci, odnosu do filma nasploh in nenazadnje še o novem projektu v nastajanju. Vabljeni k poslušanju malo po polnoči!
Gostja nedeljskega Nočnega obiska voditeljice Liane Buršič bo Špela Gornik, diplomirana sinologinja ter partnerska in spolna terapevtka. Njene partnerske terapije črpajo inspiracijo iz kitajske kulture, indijske tantrične modrosti in iz korenin naših prednikov, tu, v Sloveniji. Življenjska pot je Špelo vodila po celem svetu in več kot dve desetletji je posvetila študiju starodavnih kitajskih klasikov o negi zdravilne spolne energije. Tekoče govori kitajsko in diplomska naloga s področja spolnosti v povezavi s klasično kitajsko medicino je poleg relacijske terapije še vedno inspiracija za njeno delo s pari. Kot partnerska svetovalka se ne osredotoča (le) na simptome, temveč na ljudi in odnose gleda celostno.
Konec meseca se bo začelo svetovno prvenstvo v košarki. Zbora najboljših košarkarjev sveta se je pred leti udeležil tudi Boštjan Nachbar, ki je v bogati karieri nastopal za številne evropske klube, močan pečat pa je pustil tudi v ligi NBA. O številnih temah kot so kariera, možnosti Slovenije na svetovnem prvenstvu in o hčerkah, ki sta tudi navdušeni košarkarici se je z Nachbarjem v prvi uri nočnega druženja pogovarjal Primož Čepar.
V prvi uri nočnega druženja bomo spoznavali dvorišča, zagotovo pomemben del vsakega mesta. V mariborskem Društvu Hiša pripravljajo poseben program Živa dvorišča, s katerim želijo oživiti mestno jedro in vanj vključiti dvorišča kot pomemben del kulturne dediščine. Slišali boste zanimiv pogovor z Mirkom Nidorferjem, profesorjem slovenščine, bibliotekarskim specialistom in logoterapevtom o tem, kako pomebno je branje in kako nas bogati. Nato pa se bomo podali še v Koroški pokrajinski muzej v Radlje ob Dravi in spoznali družino Pahernik.
Razvija idejo o globljem, senzorialnem doživljanju arhitekturnega prostora. Doživetje arhitekture je odraz človekove notranjosti, njegovega eksistencialnega nazora. Osebna izkušnja graditve in prebivanja v samotni odmaknjeni gozdni hiši ga je navdihnila k premišljevanju o temeljnih vprašanjih arhitekture in prebivanja. Svoja doživetja je opisal v knjigi Senzorialno doživljanje arhitekture odmika. Ne le prostor, v katerem bivamo, tudi predmeti, s katerimi se obdamo, jih uporabljamo, so pomemben del naše čutne izkušnje. Iz tega razmisleka je nastalo stojalo za kitaro, ki ga je sprva nameraval narediti le zase. Vendar ga je hitro dohitela misel, da bo to stojalo zaživelo tudi za druge. Bistvo stojala namreč ni samo v njegovi uporabni predmetnosti, ampak predvsem v tem, kar očem ni vidno, je pa ob stiku občuteno. Razvoj ideje je trajal tri dni, izdelava prototipa pet mesecev, izpeljava proizvodnje pa sedem let. Stojalo za violončelo Harmony je prejelo prestižno nagrado rdeča pika – Red Dot Award: Product Design 2023. O razmislekih, ustvarjanju, doživljanju arhitekture in oblikovanja v nočnem pogovoru s Tadejem Juranovičem.
Pred radijskim mikrofonom se nam je tokrat pridružil mlad igralec, ki si svojo pot na slovenski igralski sceni šele utira. Gal Oblak ne privoljuje v klišeje, nenehno se loteva zapletenih likov in projektov. Ljubitelji gledališča ga zadnji dve leti lahko spremljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem, v preteklosti pa je nastopal tudi v bolj eksperimentalnih projektih. Z voditeljem Renejem Markičem sta se spraševala, ali se igralec sploh kdaj neha učiti, kaj storiti, ko naletiš na kreativno zapornico, in kaj je pravzaprav naloga gledališča - je to zgolj nastavljanje ogledala družbi ali reševanja njenih težav.
Perica Jerković je svojo kariero stand up komika začel v Kopru. Pred dvajsetimi leti je v koprskem gledališču organiziral nastope, katerih žanr slovenska publika še ni dobro spoznala. Obletnica je več kot odlična priložnost za pogovor o začetku kariere, slovenski stand up komediji, ustvarjalnosti, starševstvu in izzivih, ki jih prinašajo javni nastopi. Perico je v studio povabil Blaž Maljevac.
Gost petkovega Nočnega obiska je bil inštruktor informacijskih tehnologij, sicer magister elektrotehniških znanosti, ki se je sprva kot asistent raziskovalec preizkušal kot predavatelj na fakulteti, nazadnje pa pristal v zagonskem podjetju. Pred časom je predaval študentom, zdaj predava najrazličnejšim posameznikom, zaradi česar je obiskal že več kot 60 držav. Kakšni so izzivi izobraževanj o novih tehnologijah, kako poteka delo z najrazličnejšimi kulturami in zakaj je ustanovitev start-up podjetja razumel kot priložnost? Pred mikrofon je Jaka Javornika povabila voditeljica Eva Lipovšek.
Na nočni obisk prihaja varuh narave Darko Lorenčič iz Lenarta v Slovenskih goricah. Velja za vztrajnega zagovornika ohranitve reke Mure, na Pohorju pa si prizadeva z oživitev skoraj zaraslega gorskega travnika, kjer je narava ob njegovi pomoči v nekaj letih poskrbela, da se rastlinje spet bogati z vrstami, ki so izginile po tistem, ko se travnik dobra štiri desetletja ni kosil.
Igra, petje, ples. Ne nujno v tem vrstnem redu. Le zakaj bi morali ljubezni in strasti razvrščati? V življenju so pomembne mnoge reči in vsaka izmed njih nas lahko popelje v raziskovanje. Raziskovanje pa je gibalo ustvarjalnosti. Je nenehno gibanje, tako kot sta tek in plavanje, ki ju ima tudi rada. Zvedavost, vedoželjnost sta lastnosti, ki podirata ograje in lahkotno skačeta čez ovire, tudi ko ti prigovarjajo, da se moraš odločiti za eno samo stvar. Le čemu? Življenje je preplet vsega, kar preizkusiš, s čimer se ukvarjaš in za oblikovanje gledaliških vlog je ta raznolikost izkušenj zelo dragocena. Ne verjame v naključja in slepo srečo. Pri vsem, kar počneš, je treba zmeraj dati vse od sebe, tako v življenju kot pri poklicu, ki ga izbereš. Ali pa on izbere tebe? Klara Kastelec, igralka, pripovedovalka, plesalka, pevka in še marsikaj drugega v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
V studio in na Nočni obisk je prišel režiser, igralec, satirik, nekdanji umetniški vodja MGL-ja in predvsem Tržačan. Zanj je značilno, da se je tako v svojih režijah kot v besedilih nikoli ni izogibal aktualnim dogodkom, ki pretresajo svet, gledalcem pa jih je vedno prenašal z značilnim satiričnim tonom. Še vedno se najraje vozi z motorjem in občasno pokadi cigaro. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Borisa Kobala.
Minulo nedeljo je v Novi Gorici potekala obsežna intervencija ob nevtralizaciji 250 kilogramske letalske bombe. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je nalogo opravila z odliko, zato smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Aljaža Lebana iz Podmelca, enega dveh pirotehnikov, ki sta bombo onesposobila, in poveljnika enote Novogoričana Darka Zonjiča.
Na nočni obisk prihaja 33-letni mladenič, odprtega duha in optimističnega mišljenja, ki verjame, da lahko z glasbo in pesmijo ljudem prenese dobra sporočila. Njegova načela podpirajo medsebojno sodelovanje, razumevanje, spoštovanje, zato je mladi pevec prepričan, da bo skupnost rešila ljudi pred neprijetnimi in nepotrebnimi zapleti. Lani je debitiral v televizijski oddaji Supertalent Hrvaške, se uvrstil v finale in si pri južnih sosedih pridobil širok avditorij navdušencev. Izdal je samostojni album z 10 pesmimi, ki jih bo predstavil, v zbirki pa ima tudi otroški album, ki ga je pred kratkim posnel s Simfoničnim orkestrom. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Mariborčan Kristijan Crnica, z njim pa se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Ponoči bo z nami Janko Ferjuc, ki po dedu in očetu nadaljuje tradicijo pridobivanja gline v Komendi. Janka osreči, ko mu po 50 prejetih telefonskih klicih na dan uspe pomagati vsaj komu. »Včasih ljudem pomaga le to, da se z njimi pogovarjam, ljudje smo družbena bitja.« Vsega, kar ve o glini, se je naučil od svojega očeta. Postopki pridobivanja gline so zelo zahtevni, večino dela ročno opravi sam. »Glina mora biti boljša kot v zemlji, to pa dosežeš tako, da jo posuši sonce, sonce ji da tiste energije, vitamin D, to je marsikomu še nedoumljivo. Edino, kar me zares lahko spravi iz tira, je to, da glini kdo odvzema vrednost, je ne spoštuje, to me res razočara in razjezi«. Preizkus lahko opravite tudi sami doma. V tanek kozarec dodajte glino in jo prelijte z vodo. Kako silna je njena moč, boste hitro spoznali, saj bo zaradi njenih energij kozarec kmalu razneslo. Janku glina pomeni življenje. In če je kot otrok v gozdu pomagal očetu pri napornem ročnem izkopu gline in takrat zaslužil celo za motor, pozneje pred očetom naglas izgovarjal sanje, da bo njuna glina nekoč v vsaki slovenski lekarni, so danes njegove sanje skoraj povsem uresničene. Morda je v Janku tudi del izjemno podjetnega dedka po mamini strani, ki je izdeloval metle in jih prodajal po vsej Evropi. Janko si želi svojo glino ponesti na vse celine, še prej pa bi rad ustvaril svojo tovarno gline. Prav rad pa bo prisluhnil tudi vam, poslušalci, saj je glina izjemna po svojih terapevtskih učinkih. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Sredi vročega poletja nas kar malo skrbi, kako bomo prenesli te vročinske valove. Starejši, mladi in tudi otroci. Še celo morje nas s 26. stopinjami ne more ohladiti. Voditeljico Mojco Blažej Cirej zanima, kaj vi storite za svoje zdravje, pa ne samo poleti, na sploh. Kakšne koristne navade imate. Mogoče bi pa lahko koristile še komu.
Neveljaven email naslov