Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.
Pogovor z urednikom zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza
Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.
“Pri grajenju pritiska gre vedno korak za korakom,” o čedalje večji osredotočenosti na problematiko prekarnega dela pove Črt Poglajen. Izhodišče boja je opredelitev prekariata – po ožji definiciji so prekarci s.p.-jevci ter zaposleni po avtorskih in podjemnih pogodbah, po širši definiciji pa moramo omenjenim dodati še agencijske delavce in vse tiste, ki delajo za skrajšani ter določeni delovni čas.
Če gledamo ožjo, je prekarcev 125 tisoč. Če gledamo širšo, jih je skorajda za 100 odstotkov več oz. 322 tisoč. To so podatki SURS-a, se pravi uradni podatki.
Težavo pri mobilizaciji prekarcev predstavlja njihova razdrobljenost po posameznih strokah. Tudi preobremenjenost in izgorelost jim preprečujeta vključevanje v boj za delavske pravice, saj so vse njihove moči usmerjene zgolj v preživetje. Je pa zagotovo spodbudno, da v Sloveniji že poznamo t.i. Sindikat prekarcev.
Slovenci in Evropejci smo ena kultura oz. en niz kultur, ki je znal ob socialnih vprašanjih skupaj stopiti in najti neke skupne rešitve. Tudi v primeru prekarnosti bomo to sposobni naresti.
Poglajen izpostavlja mnenje dr. Marka Vrhunca (enega od intervjuvancev v zborniku), da imamo Slovenci dobro osnovo, ki jo sestavljata srednje razvito gospodarstvo in usposobljen strokovni kader. Pozitivno preseneča tudi, da se sindikati zavedajo, da ima prekariat velik intelektualni potencial, in da lahko prekarci postanejo pomembno volilno telo, ki bo oblikovalo politiko v prihodnosti. Sogovornik to prikaže na primeru prejšnjih volitev.
Ob 51-odstotni volilni udeležbi je SMC zmagal s 34 odstotki glasov, je dobil 301 tisoč glasov. Če to preračunamo na 322 tisoč, če bi prekarci volili za eno stranko, kar je zelo hipotetično rečeno, bi ta stranka dobila več kot 40 odstotkov glasov v državnem zboru in bi bila zelo zelo močna.
Čeprav se zdi, da mladi danes uživajo neizmerno svobodo, da živijo za danes, za ta trenutek, Črt Poglajen opozarja, da je “prav posledica neoliberalizma osvetljevanje samo ene plati kovanca. Svoboda izhaja že iz stare Grčije, samo tam je bila uravnotežena z enim drugim pojmom, ki se mu reče odgovornost.” Odgovornost pa je v današnji družbi obrobnega pomena.
Če jaz kot posameznik upoštevam samo svobodo, pomeni, da ne mislim na vas kot na članico družbe, ampak gledam egoistično samo na samega sebe. Saj imam svobodo, da to naredim. Ta pogled ne omogoča razvoja družbe.
Poglajen je prav tako kritičen do pojma “hotel mama”.
Hotel mama je meni še posebej neljub pojem. To pa zaradi tega, ker priča o nerazumevanju časa in nerazumevanju razmer, v katerih mladi danes živijo, o nerazumevanju ene cele generacije in pa o nerazumevanju slovenske kulture.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.
Pogovor z urednikom zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza
Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.
“Pri grajenju pritiska gre vedno korak za korakom,” o čedalje večji osredotočenosti na problematiko prekarnega dela pove Črt Poglajen. Izhodišče boja je opredelitev prekariata – po ožji definiciji so prekarci s.p.-jevci ter zaposleni po avtorskih in podjemnih pogodbah, po širši definiciji pa moramo omenjenim dodati še agencijske delavce in vse tiste, ki delajo za skrajšani ter določeni delovni čas.
Če gledamo ožjo, je prekarcev 125 tisoč. Če gledamo širšo, jih je skorajda za 100 odstotkov več oz. 322 tisoč. To so podatki SURS-a, se pravi uradni podatki.
Težavo pri mobilizaciji prekarcev predstavlja njihova razdrobljenost po posameznih strokah. Tudi preobremenjenost in izgorelost jim preprečujeta vključevanje v boj za delavske pravice, saj so vse njihove moči usmerjene zgolj v preživetje. Je pa zagotovo spodbudno, da v Sloveniji že poznamo t.i. Sindikat prekarcev.
Slovenci in Evropejci smo ena kultura oz. en niz kultur, ki je znal ob socialnih vprašanjih skupaj stopiti in najti neke skupne rešitve. Tudi v primeru prekarnosti bomo to sposobni naresti.
Poglajen izpostavlja mnenje dr. Marka Vrhunca (enega od intervjuvancev v zborniku), da imamo Slovenci dobro osnovo, ki jo sestavljata srednje razvito gospodarstvo in usposobljen strokovni kader. Pozitivno preseneča tudi, da se sindikati zavedajo, da ima prekariat velik intelektualni potencial, in da lahko prekarci postanejo pomembno volilno telo, ki bo oblikovalo politiko v prihodnosti. Sogovornik to prikaže na primeru prejšnjih volitev.
Ob 51-odstotni volilni udeležbi je SMC zmagal s 34 odstotki glasov, je dobil 301 tisoč glasov. Če to preračunamo na 322 tisoč, če bi prekarci volili za eno stranko, kar je zelo hipotetično rečeno, bi ta stranka dobila več kot 40 odstotkov glasov v državnem zboru in bi bila zelo zelo močna.
Čeprav se zdi, da mladi danes uživajo neizmerno svobodo, da živijo za danes, za ta trenutek, Črt Poglajen opozarja, da je “prav posledica neoliberalizma osvetljevanje samo ene plati kovanca. Svoboda izhaja že iz stare Grčije, samo tam je bila uravnotežena z enim drugim pojmom, ki se mu reče odgovornost.” Odgovornost pa je v današnji družbi obrobnega pomena.
Če jaz kot posameznik upoštevam samo svobodo, pomeni, da ne mislim na vas kot na članico družbe, ampak gledam egoistično samo na samega sebe. Saj imam svobodo, da to naredim. Ta pogled ne omogoča razvoja družbe.
Poglajen je prav tako kritičen do pojma “hotel mama”.
Hotel mama je meni še posebej neljub pojem. To pa zaradi tega, ker priča o nerazumevanju časa in nerazumevanju razmer, v katerih mladi danes živijo, o nerazumevanju ene cele generacije in pa o nerazumevanju slovenske kulture.
Voditeljica in urednica oddaje Tednik Jelena Aščić je med najbolj prepoznavnimi in tudi najbolj izpostavljenimi obrazi naše televizije. V Tedniku opozarjajo na krivice, pozivajo k pravičnosti in solidarnosti. Morda so prav zato v javnosti, še posebej na družbenih omrežjih, pogosto deležni žaljivih in sovražnih odzivov. Jelena Aščić priznava, da v uredništvu res večkrat hodijo po robu, v želji, da bi družbi nastavili ogledalo. O službenih izzivih pa tudi o planinskih križpotjih v Nočnem obisku.
Če se vsako let proti morju vozite po cesti od Kozine proti Ilirski Bistrici, večino poti preživite v Brkinih. Območje ni videti prav gosto poseljeno, a z glavne prometnice ni videti številnih vasi, kjer prebivalci že desetletja snujejo prireditve, ki oživljajo kulturno in naravno dediščino območja. V Rodiku, Slivju in Ocizli tamkajšnja društva že več desetletij skrbijo za kulturno in družabno podobo kraja, ki je vedno bolj zanimiva tudi za turiste. Turistično društvo Dimnice Slivje je v 20 letih delovanja poskrbelo za tradicionalne Češpove dneve, Turistično društvo Rodik praznuje 30 let delovanja in se pripravlja na že 20. kostanjev praznik, Športno kulturno turistično društvo Zveza Ocizla pa je v dvajsetih letih delovanja obnovila Tigrovsko spominsko krožno pot mimo kulturnih in naravnih znamenitosti okoli Ocizle. Janja Novoselc bo s predstavniki treh brkinskih društev Nočni obisk v obarvala v brkinske barve.
Alojz Vrbnjak je že pri rosnih desetih vedel za svojo poklicno pot. Želel je biti kovač in nič drugega; vse, kar je poklicnega v naslednjih desetletjih sledilo, je bilo zgolj uresničevanje in izpopolnjevanje otroške poklicne napovedi. S svojim kovaškim ognjem in kladivom je ustvaril veliko stvari, na katere je upravičeno ponosen. Med drugim je tudi predsednik Cehovskega društva kovačev Slovenije, naš gost pa bo od polnoči naprej.
Čeprav se je upokojil že leta 1991, ga kolegice in kolegi še srečujemo na RTV hodnikih. Dušan Hren, poln življenjske energije, je legendarni režiser, urednik, avtor in ustvarjalec ter pionir naše televizije. Pred nekaj meseci je dopolnil 90 let in ob tej priložnosti ga je pred mikrofon povabila glasbena urednica Alja Kramar.
Bolj kot odvetnik in oboževalec je glasbeni menedžer analitik in svetovalec. Menedžer je tisti, ki mora poskrbeti za strateško dober poslovni načrt, mora biti torej dober ekonomist, ki zna glasbenemu izvajalcu pomagati pri graditvi njegove kariere in uspehov. Tako je bilo tudi z vodenjem skupine Siddharta v njenih zlatih časih, pritrjuje njen nekdanji menedžer Iztok Kurnik. Eden izmed vrhuncev njegove menedžerske kariere vsekakor predstavlja organizacija koncerta skupine Siddharta na bežigrajskem stadionu leta 2003.
Evropski kulturni center je v spremljevalni program letošnjega likovnega bienala v Benetkah povabil slovenskega umetnika Azada Karima. Slikar in kipar, rojen v Iraku, je po rodu Kurd, že desetletja pa živi v Ajdovščini. Izhodišče nočnega pogovora bo njegova instalacija, razstavljena v Benetkah, imenovana Ladja negotovosti, ki prikazuje reko beguncev. Kako je biti umetnik in kako je biti begunec, bo Karim povedal Ivani Zajc.
»Če misliš, da bo tvoja pot brez ovinkov, se motiš. Če misliš, da je pot drugih manj grapasta in z manj kamni posuta kot tvoja, se motiš. Če misliš, da si že zadosti hodil in da slednjič lahko sedeš, se motiš. Hodi veselo in žvižgaj in poj!« S temi duhovnimi mislimi se začenja knjiga Camino – moja samotna pot, ki jo je napisala Staša Lepej Bašelj. Leta 2007 je sama prehodila 807 kilometrov dolgo pot Camino Frances. To je bil klic, ki sem ga začutila globoko v sebi, pravi avtorica. O čem je premišljevala v dolgih urah hoje, kaj je doživljala, kako se je očiščevala od vsega, kar jo je doletelo v življenju? Od tega je minilo že dvanajst let. In kako Staša Lepej Bašelj živi, čuti in razmišlja danes, s čim se ukvarja?
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Letos mineva že sedemnajst let od evforije, ki je takrat, zaradi najstniške skupine Bepop, zajela celo Slovenijo. »Spomini na glasbeno pot ostajajo in se jih rada spominjam,« med drugim pravi članica skupine in gostja Nočnega obiska Tinkara Fortuna. Z glasbo je uspešno krmarila med zasebnim in poslovnim življenjem. Po skoraj dvajsetih letih pa se je odločila, da stopi na samostojno poslovno pot. V sklopu novih ciljev je izdala tudi knjigo za otroke. S Tinkaro Fortuna se bo po spominih na Bepop in načrtih nove poslovne ideje sprehodil Sandi Horvat.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Predstavili bomo Muzej premogovništva Slovenije, ki je nedavno zaznamoval dvajset let delovanja. Kakšno je poslanstvo tega muzeja, kako poteka pedagoško delo z obiskovalci in kakšen je vpliv muzeja na kulturno in turistično podobo Šaleške doline in Slovenije, bo po polnoči pripovedoval vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel. Pripravlja Teodor Bostič.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, trener, rekreativni maratonec, prostovoljec in humanitarec. »Botrstvo«, »Pomagam, ker hočem«, »Basket4Charity, »Resistentia« – to je le nekaj imen humanitarnih akcij, pri katerih aktivno sodeluje in na različne načine neumorno pomaga socialno ogroženim. Hiperaktivnega 210 cm visokega Primorca, ki sicer praviloma “zaspi s kokošmi”, je na nočni klepet povabil Iztok Novak Easy.
V začetku petkove noči bomo k sodelovanju povabili vas – poslušalke in poslušalce. Odprli bomo naše telefonske linije, tema pogovora pa bo glasba in najboljši koncerti na katerih ste bili. Namreč, prav na današnji dan se je pred 50-imi leti začel znameniti koncert v Woodstocku, ki ga označujejo za največji rock koncert vseh časov. Nas pa bo na telefonski številki 10 475 22 22 zanimalo, kam vse ste se odpravili vi, katere glasbene skupine imate najraje, katerim ste najraje prisluhnili v mladosti in kaj vse ste počeli na koncertih, ki ste se jih udeležili. Skratka, zagotovo si bomo imeli veliko za povedati.
Na nočni obisk prihajata zakonca Dobnikar – Petra in Uroš. Petra je pianistka in profesorica klavirja, Uroš pa je travmatolog. Sta ustanovitelja neprofitne in dobrodelne organizacija Zavod Šola luči, kjer se s pomočjo delavnic, skupinskih meditacij, predavanj, koncertov, izobraževanja, pisanja in izdajanja knjig in multimedijskih vsebin ljudem posreduje védenje, s katerim si bodo lahko izboljšali kakovost življenja. Z zakoncema Dobnikar bo klepetal Robert Zajšek.
Pred peto edicijo festivala kratkega filma FeKK, ki bo prihodnji teden zvabila na projekcije pod poletnim nebom vse ljubitelje kratkih iz domačih in tujih logov, bomo tudi na radiu deležni ljubezni do filmske forme, ki ima pri nas vse številčnejšo publiko. Tudi po zaslugi festivala. In zanesenjakov, ki ga ustvarjajo. Na obisk prihaja Peter Cerovšek, član ekipe Kraken, direktor festivala in filmski ustvarjalec. Njegov dokumentarec Fundamenti je na mednarodnem festivalu kratkega filma Tabor Film Festival, ki poteka na Hrvaškem, pravkar prejel glavno nagrado žirije za najboljši film. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov