Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kaj se je zgodilo s slovenskim rock ‘n’ rollom? S kakšnimi besedili prepričati mlado publiko in kje v teh časih iskati navdih? Ali punce še padajo na stare rockerje? V studiu nacionalnega radia takoj po polnoči s čisto pravimi rockerji o vsem, kar glasba je, pa ni tisto, kar bi morala biti. Člane skupine Dreta River Band je voditelj Jure K. Čokl vprašal o vsem tistem, čemur smo včasih rekli rock ‘n’ roll.
Nič ni boljšega od Aljaninih karikatur, pravijo ljubitelji mojstrice karikaturne umetnosti Aljane Primožič Fridauer. Bistvo njenega uspeha je v tem, da se ob njenih hudomušnih karikaturah iskreno nasmejimo. Našo stvarnost pa zna opisati brez sprenevedanja: pogumno nam nastavlja ogledalo, predvsem pa nas razvedri. Znano karikaturistko bomo gostili po polnoči v studiu Radia Maribor.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Uro smo dali nazaj, zato bomo zjutraj lahko dlje spali. Ti prazniki so čas, da se spomnimo tistih, ki smo jih imeli radi, predvsem pa, da se družimo. Da malo poklepetamo. Prav zato vas voditeljica Mojca vabi, da se ji pridružite v nočnem programu. Več nas bo, bolj bo zanimivo, pravi.
V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!
Za gosta, ki prihaja na nočni obisk, ni lepšega od sprehoda po mestu z bogato zgodovino in s kulturno dediščino. Bogdan Macarol je biolog, zadnje čase se posveča turističnemu vodenju po Krasu in Brkinih, kamor običajno zanese turista ali izletnika, ki ga zanima naravna dediščina ter prvobitna podoba kraja in pokrajine. Doživljajski turizem je treba predvsem občutiti, pravi gost, ki ga je pred mikrofon povabila Barbara Čepirlo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Človek, ki ima vero vase in ki nekje na obzorju vselej vidi svojo svetlo zvezdo, se slej ko prej izvije iz vsakega, na videz še tako brezizhodnega položaja in si ustvari svoja Nebesa. Pa čeprav mala in čeprav pod Pohorjem … O romanu Nebesa pod Pohorjem bo voditelj nočnega programa Zoran Turk govoril z avtorjem, slovenskim dramatikom in pisateljem satirične drame, Tonetom Partljičem.
Na nočni obisk prihaja prejemnica letošnje Borštnikove nagrade za kostumografijo v predstavi Peer Gynt. Modna oblikovalka, ki s sestro Svetlano ustvarja oblačila pod imenom JSP, je v gledališki prostor stopila ob prihodu v Slovenijo. Od takrat je oblikovala že mnogo odmevnih kostumografij, katerih podobe ostajajo v spominu gledalcev. Oblačila znamke JSP pa so spet čisto samosvoja, močna urbana zgodba. Čeprav se svetova tudi prepletata: včasih se moda vtihotapi v kostume in drugič spet kostumografija vpliva na oblikovanje podob, ki nastopajo na odru življenja. Jeleno Proković je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
»Že od nekdaj me je zanimala narava in v njej sem se najbolje počutila,« pravi tokratna nočna gostja, mag. biologije Blanka Ravnjak. Ko je končala študij biologije in dobila službo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, se ji je izpolnila želja, da je narava postala tudi njeno službeno okolje. Ponosna je na svoje delo v Botaničnem vrtu in različne projekte, med njimi še posebej na projekt nabiranja semen za Milenijsko semensko banko v Kew in sodelovanja z Mestno občino Ljubljana v času zelene prestolnice. Vse svoje delo in dogodke v življenju vidi kot izziv in nikoli kot problem. Njeno vodilo je, da je s pozitivnim pristopom vse lažje in da je v vsaki stvari treba poiskati nekaj dobrega.
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
V nočnem programu gostimo sodelavca z druge strani ulice OF v Kopru, televizijskega snemalca Steva Vujića. V Kopru rojeni Stevo, po starših s pridihom dalmatinske krvi, je skrbno vpet v lokalni prostor, tako profesionalno kot amatersko. In prav zaradi te pripadnosti se je pred leti lotil projekta obuditve, ali bolje, ohranjanja tehnične dediščine Tomosa. Uspešno, projekt je pod streho. V Kopru je dediščina, ki so jo ustvarjali naši starši, kot pravi, shranjena v Tomos muzeju. Stevo je tudi fotograf, njegova največja ljubezen pa je trenutno glasba, vselej prisotna nekje v ozadju. V sestavu “Mi trije” z Gordano in Jadrankom preigravajo in pojejo glasbo velikih primorskih avtorjev, ki so v prostoru pustili neizbrisni pečat, vzdušje na nastopih pa patriotsko začinijo tudi z istrsko ljudsko glasbo. Zgovornega vsestranskega Steva Vujića je v goste povabil Sandi Škvarč.
Ivana je soustanoviteljica in gonilna sila inštituta za sodobno družino Family Lab Slovenija, ki je nastal nedolgo zatem, ko ji je po naključju padla v roke knjiga danskega družinskega terapevta Jesperja Juula Kompetentni otrok. V naravi nekaterih naključij je, da postanejo usodna in tako družinski laboratorij uspešno deluje že deveto leto. Njena predstavitev na spletni strani inštituta se začne z besedami:“Sem ženska s precej energije, hitrih misli in včasih prehitrega jezika. Po duši aktivistka in idealistka.“ Ivano Gradišnik je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Tokrat bomo gostili upokojenega železničarja Mihaela Bučarja, ki z enciklopedično natančnostjo pripoveduje o zgodovini in razvoju slovenskih železnic, o svetlih in temnih plateh železne ceste na Slovenskem ter o dogodkih, ki so zaznamovali življenje železničarjev. Povod za pogovor je letošnji jubilej, 170 let od prihoda prvega vlaka na slovensko ozemlje. V Šentjurju je tudi na njegovo pobudo pred dobrim desetletjem in pol nastal Muzej južne železnice. Kaj vse ponuja na ogled ta muzej? Tudi o tem, po polnoči, v pogovoru s Teodorjem Bostičem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Dobra knjiga se ob dolgih jesenskih večerih še kako prileže. Koliko časa ji ob vsakdanjem hitrem tempu in številnih obveznostih ostane za dobro čtivo, bo v tokratnem nočnem obisku povedala mag. Jelka Gazvoda, ki je osrednji del svoje poklicne poti posvetila Mestni knjižnici Ljubljana. V strokovnem knjižničnem okolju dela od leta 1981, tedaj se je zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, sodelovala je pri razvoju NUK in sistema Cobiss ter v devetdesetih letih ustanovila slovenski ISSN center. Trinajst let je bila glavna urednica revije Knjižnica, od leta 2008 pa je direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, kjer skupaj s sodelavci razvija tehnološko sodobno in vsebinsko raznovrstno, k ljudem usmerjeno splošno knjižnico. Z mag. Jelko Gazvoda se bo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Doktorica Veronika Rot Gabrovec je anglistka, lektorica na filozofski fakulteti, kjer med drugim predava tudi o avstralski kulturi in književnosti. Pripravlja tudi izobraževanja za učitelje angleščine in je članica Bralnega društva Slovenije. V prvih minutah nedelje nas bo odpeljala na popotovanja, in to – v različne svetove. Tiste, ki jih odkrivamo s tujimi jeziki, tiste, v katere nas odpelje branje in tiste, v katere pridemo kot popotniki. Takšna je bila zanjo poleti tudi Nova Zelandija, kjer se je udeležila tudi konference Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Doktorico Veroniko Rot Gabrovec je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Twirling je v Desklah trenutno najbolj priljubljen ženski šport. Zaživel je že pred več kot dvema desetletjema z ustanovitvijo Twirling Kluba Deskle. Lani so jubilej praznovali s prireditvijo, ki so jo povezali pod slogan 20 čarobnih let twirlinga. Za to priložnost so pripravili plesno predstavo Čarovnik iz Oza, na kateri so nastopile vse članice kluba. Občinstvu so tudi predstavili kroniko svojega delovanja. Ob številnih uspehih, ki jih članice dosegajo, velja deskljanski twirling klub za enega boljših v državi. Zato smo na tokratni nočni klepet povabili trenerki, mentorici in najboljši tekmovalki kluba. Mažoretne palice bosta spretno vrteli Suzana Šuligoj in Ana Kašček Bučinel. K poslušanju vabi voditelj Boštjan Simčič.
Reševalci imajo v naši državi, kakor pravijo tudi sami, velik ugled in nizke plače. Delo, ki ga opravljajo, je zato v veliki meri bolj življenjsko poslanstvo v korist vseh tistih, ki potrebujejo njihovo pomoč. Vsako leto se reševalci iz vse Slovenije srečajo na Rogli, kjer se pomerijo na tradicionalnem tekmovanju, ki temelji na njihovem poklicnem znanju. Voditelj Jure K. Čokl bo to noč v studiu gostil člana zmagovalne ekipe – Matjaža Andrejca in Darka Zabukovška. Verjetno v našem studiu že dolgo nismo bili tako varni!
Neveljaven email naslov